Nekdo se je potrudil in kronološko zapisal dogodke:
28. maj 1932 – ameriški kapital (FED, Manhattan Bank, Standard Oil, Ford Motor Company) se odloči na sestanku v Kaiserhofu financirati Hitlerjevo volilno kampanijo – v zameno je bil I.G. Farben glavni dobavitelj potrošnega materiala v lagerjih
02. marca 1933 – AEG nakaže nekaj RM na račun Hitler Adolfa (AEG je bil v lasti ameriškega GE, nekaj let prej neposrednega realizatorja Leninove maksime socializem = elektrifikacija).
12. marec 1933 – v Estoniji se uvede izredno stanje, opozicijski politični vodje so pozaprti, stranke so prepovedane
24. marec1933 – Daily Express objavi vojno napoved svetovne židovske skupnosti Nemčiji – kljub našim mnogokratnim pozivom dobro poučenim nikoli pojasnene – posebno Poljski je ta vojna napoved lepo legla
21. junij 1933 – nemški židovski kongres ponudi Hitler Adolfu rešitev t.i. židovskega vprašanja (oktobra 1937 obišče v ta namen Palestino pod angleškim mandatom Eichmann Adolf in se sreča s predstavniki Haganah)
20. julij 1933 – Konkordat Nemčije z Vatikanom (prvi mednarodni sporazum hitlerjeve Nemčije – neposredna posledica je, da usahne ena izmed močnih političnih grupacij - Deutsche Zentrumspartei)
26. januar 1934 – Nemško-poljski pakt o nenapadanju (potem ko je Francija skupaj z Belgijo zavrnila poljsko pobudo za preventivno vojno proti Nemčiji)
05. maj 1934 – obnovi se Poljsko-sovjetski pakt o nenapadanju
05. maj 1935 – sklene se Francosko-sovjetsko pogodbo o vzajemni pomoči
16. maj 1935 – sklene se Češkoslovaško-sovjetsko pogodbo o vzajemni pomoči (duh obeh dogovorov naj bi se kasneje zaokrožil s večpartitno pogodbo s Nemčijo, Poljsko in baltskimi državami – toda pozabili so na angleški »appeasement«
18. junija 1935 – von Ribbentrop Joachim podpiše v Londonu s Foreign Officeom Angleško-nemški sporazum o mornarici, s katerim se dovoli Nemčiji obnovo mornarice do 35% velikosti mornarice UK – Nemčija ga enostransko odpove 28. aprila 1939 – seveda je imel Sporazum tudi svoj tajni del, ki je omogočal izgradnjo ladjevja večjega kot ga je imela Francija in drugi zmagovalec WW1 Kraljevina Italija
25. februar 1936 – ustanovi se Himmlerjev SS krožek za mimoproračunsko financiranje – glavni igralci so igralci iz Wall Streeta (I.G. Farben, G.E., IT&T in Standard Oil)
25. novembra 1936 – Nemčija in Japonska podpišeta Protikominterenski pakt – obnovljen 25. novembra 1941 (takrat je skupaj 13 »držav« - med njimi tudi kraljevina NDH)
23. novembra 1937 – predstavniki General Motors in nemški konzul podpišejo v Bostonu (ZDA) dogovor o »političnem« sodelovanju
19. september 1938 – Anglija in Francija (natančneje ambasadorja Newton in De Lacroix) sporočita, da bodo Sudeti »zaradi ljubega miru« prešli pod nemško upravo, sami pa skupaj s sosednjimi državami zagotavljajo ozemeljsko integriteto Češkoslovaške (?)
30. september 1938 – podpisan je Minhenski sporazum – brez goveda za zakol – Francija in Anglija sporočita Češkoslovaški, da se lahko zoperstavijo, ampak sami
27. februarja 1939 (t.j. 32 dni pred koncem vojne) Združeno kraljestvo in Francija priznata prevratniško vlado coudilliera Franca Bahamonte Francisca
15. marec 1939 – Nemčija aneksira Češko kot Češko Moravski protektorat – Poljska si ne more kaj, da ne pristavi piskra
28. aprila 1939 – Nemčija enostransko prekine pakt o nenapadanju s Poljsko
04. junij 1939 – ameriški predsednik Roosvelt D. Franklin zavrne izkrcanje 937 židovskih beguncev z nemške potniške ladje St. Luis (v Amerikah normalen postopek do židovskih beguncev)
15. avgust 1939 – SSSR ponudi Angliji in Franciji vojaško sodelovanje v obliki protinacističnega pakta – odgovora ni bilo
