"Kastracija" mladih moških pri nas

Citat:
Tiskovna predstavnica novomeške Policijske uprave Alenka Drenik je sporočila, da so bili policisti na novomeškem Operativno komunikacijskem centru nekaj po 4. uri zjutraj obveščeni, da naj bi se v okolici Novega mesta mlajši moški ustrelil s strelnim orožjem. Na kraj so bili napoteni policisti in reševalci.

Ugotovlili so, da se je 18-letni moški ustrelil s pištolo in umrl na kraju dogodka. Orožje so kriminalisti zasegli.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik sajkek pravi:
To so infomracije za rajo, da se hitro nekaj napiš.Baje so bili vsi 3 tako pijani (šmarjak all the way), da še po dogodku niso vedeli kaj in kako. No eden zagotovo ni vedel. Baje pubecu manjkalo pol glave, možgani pa tleh in stenah.

fail staršev in družbe s katero se druži. Za tiste zraven imajo še drugo šanso, da pridejo iz dreka.

Klikni za razširitev

Citat:
Tokom mog stažiranja, u 1980 neko vreme sam bio i komandir karaule gde sam zamenjivao zastavnika koji je otišao na godišnji odmor. Kasnije sam bio premješten u centralnu kasarnu graničnog odseka.

Neko vreme posle mog odlaska odjednom sam čuo priču o dogadjajima na onoj karauli gde je naime veči broj graničara bio poklan, a jedan je bio čak ostavljen zakopan do vrata, da ga mravi pojedu.

Sve naokolo u tom kraju o tome su pričali civili, a time se bavila i služba bezbednosti JNA (da pronadje izvor priče).

Naravno, pošto sam dobro poznavao tu karaulu i ljude na njoj, dobro sam znao da ništa nije istina i da nikome nije falila dlaka sa glave. Štaviše, čak se ispostavilo da bi ti dogadjaji trebali biti baš u vreme, kada sam ja bio komandir, pa je bilo sasvim očito da neko izmišlja.

Dosta kasnije, kad sam razmišljao o toj priči, odjednom mi je sinulo. Sjetio sam se da je kurir bio vojnik velike mašte (inače dobar momak) i da je on običavao prilikom povratka iz grada (dnevno je išao pokupiti poštu) zaustaviti se u seoskoj kafani. Baš zbog onoga o mravima ocjenio sam ga kao moguči izvor priče i nisam pogrešio.

Uskočio sam na kamion koji je na karaule vozio namirnice i pošao do tog kurira, koji je iznenadjen priznao. No nisam ga odao bezbednjacima, jer nisam video smisla da čovjeka sad još i oni muče. A bio sam siguran da neče više izmišljati. Neka čovjek posle dosluženja ide mirno kuči.

Osnovni početak ove priče bio je bezazlen. Naime - u naš granični odsek došao je vojnički autobus o kojem je bila napravljena zubarska ordinacija. On se je stacionirao na jednoj od karaula, a onda su do njega vozili vojnike sa svih karaula odseka. Imali smo jedan ambulantni pincgauer koji je tada imao puno posla.

Da završim - toga dana civili iz okolnih sela su vidjeli taj pincgauer sa onim ogromnim crvenim krstom na boku, kako je više puta kao lud jurio cestom prema našoj karauli i vračao se nazad. Obično su vidjeli samo dajc, koji je katkad nešto dovezao, a onda iznenada ambulantni koji u žurbi juri amo-tamo.

Narednog dana, civili su u kafani počeli propitkivati kurira, koji je ne misleči ništa zlo pustio slobodan put svojoj mašti i civile dobro povukao za nos. Na žalost - priča o klanici se je proširila kao požar i mislim da ju u onom kraju prepričavaju i danas.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Gatto pravi:
O JNA pa je brezveze razglabljat- če si že šel tja kot zadetek, si tudi nazaj prišel tak in nadaljeval tako življenje. Nekaterim je pa bila vojska tudi neke vrste šola in si lahko kaj potegnil iz tega cajta, ki si ga moral "zabiti " tam . Razne fame o samomorih, umorih, nesrečah v vojski- skozi je šlo na leto ogromno ljudi, vsesorte se je dogajalo. Kot pa v civilnem lajfu-a se folk ne pobija med seboj, dela samomore, pobija na cestah? JLA se pa pač držal nek sloves skrivnostnosti, zato take zgodbice. Če se je res kaj takega odmevnega zgodilo so itak bile polne cajtnge tega( primer Keljmendi, ki je pobil 7 sovojakov recimo).

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Gatto pravi: Če se je res kaj takega odmevnega zgodilo so itak bile polne cajtnge tega( primer Keljmendi, ki je pobil 7 sovojakov recimo).

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik lanos pravi:
Samomori v JnA so bili. Kot so tudi drugje bili. Vzroki so tud različni, kot drugje. Bile so tudi nesreče, s smrtnim izidom. "Menda" so bili nekateri tudi ubiti. Vzroke lahko samo ugibamo. Ampak čisto v večini kasarn se je govorilo o nekem stražarskem mestu, da so na njem poklali xx vojakov. Ali je bilo to ustrahovanje oficirjev ali starejših vojakov mlajših vojakov ne vem, vem pa, da se te množični pokoli večino niso zgodili. Bila je pa budnost in strah nas 19 letnih mulcev na vrhuncu. V moji kasarni se je Slovenec igral s puško na straži in je spustil metek mimo nosu dobesedno v zrak. Mi pod uzbono, fant je pa poklical v stražarnico v tem času in pojasnil meni, da je po nesreči sprožil metek. Meni je pojasnil zato, ker ga oficir ni razumel, ker je fant bil v šoku in je govoril malo nerazumljivi v pol slo-hr-sr-bščini. Verjetno bi mu pa pripisali samomor, če bi metek zadel pod brado.
Kaj se je v JnA naučilo?? Nič ali pa veliko. To bodo večne debate. Če primerjamo današnjo "mularijo" ali pa današnjo vojsko (menda so na misliji na Kosovem spet težave-al z mamicam al z vojaki), se je potegnilo veliko iz tega obdobja. Največji šok je bil, ko si bil potegnjen iz svoje sredine znancev, prijateljev, šole, okolice v neke vukojebine med ljudi, ki niso bili večino niti približno takšni, kot smo jih bili navajeni doma. Disciplina nam nikakor ni šla v glavo. Vsi so se neki drli okol nas, vse nas je motilo.... obroki ob določeni uri, ne pa ko smo lačni, ješ kaj dobiš, ne ka kaj bi rad, čistiš na roke, spiš z XX vojaki ne pa sam v sobi...itd itd. Konec koncev, ko se spominjamo nazaj je bila to dobra izkušnja, če ne drugega, veš kako ti ni treba živeti če nočeš, ali pa mogoče kdo ugotovi, da je to to življenje, ki si ga želi. (tud takšni so bili). Dopusta sta bila predpisana dva. redovno 10-14 dni in vikend izhod. No, se je dalo kakšen viken več dobiti, ampak to je bilo vse izredno. Nekateri niso bili doma tudi do 10 mesecev...itd. itd..itd. Tako je bilo in to si moral vzeti v zakup. Če nisi, si trpel... če si.... ti ni manjkalo nič.
Danes oz. takrat, ko so bili še naborniki pri nas, je razlika ogromna. Da mamica kliče dežurnega v vojašnico, ali imajo tople sobe in kolko stopinj imajo v sobah je absurd. Vsak vikend doma, vsi mobitele, hrana 3 vrste 5x na dan, avtomobili pred kasarnam itd. Vse to je bil konfort, za katerega bi dali v 70-80 letih v JnA vse, če bi vedeli, da bo kdaj tako.
In vsi bi se verjetno strinjali (tisti, ki smo vojaščino dali skozi), da ni bilo hudo, marsikaj smo se naučili, dobrega/slabega doživeli še enkrat pa ne bi šli.

Klikni za razširitev