Jaz sem bil 87-88 v Srbiji.
Zgubljeno leto. Ni bilo ne vem kako težko. Nimam pa nobene slike, vojaško knjižico sem nekje izgubil ali pa moral dati našim organom.
Sem na FB v skupini, kjer se iščejo stari prijatelji iz JLA. Tu pa tam se kdo uspe najti, jaz nisem še nobenega. Res pa je, da sem do danes pozabil vsa točna imena, priimke in kraje, potem pa je težko koga najti. V večini pa objokujejo, kako so njihovi otroci pobabjeni, ker ni več vojske, kako je SFRJ crknila, kako danes v njihovih državah kradejo in se hkrati hvalijo s kupom reči, ki so jih v vojski ukradli in jih imajo še danes, ker JLA ni dala za domov nobenega spominka (denimo čevlje, torbico ali menažko). Mešani občutki bi rekel vendar skupine še nisem zapustil. Mogoče še koga najdem. Najbolj si se lahko zanesel na bosance, ampak te je še najtežje najti, ker so ali pomrli med njihovo vojno, ali pa se razselili po svetu. Tudi Hrvati so bili OK. Najbolj pa sem se izogibal beograjčanom in ljubljančanom. Ti so pa bili v mojem primeru sami težki vase zagledani pacienti. V živo sem nekaj let po naključju srečal samo enega šiptarja v Sloveniji in enega iz Zagreba na trajektu na Hrvaškem. S tistim sva celo bila precej dobra kolega, ampak srečanje je bilo še pred sodobnimi elektronskimi mediji in je kontakt spet šel.
Sicer pa se ljudje spomnijo, da so šli tega in tega dne leta 197x v JLA... Neverjetno. Pa imena oficirjev in podobno. Zanesljivo vem mesec in leto, ko sem šel. Ostalo pozabil.