Jedrca koščic marelic - zdravilna ali ne?
- Ustvarjalec teme Cash
- Začetni datum
Jedrca koščičastega sadja so naravni vir cianida, zares zdravo.
(sem pojedel tega na tone v mladosti, pa sem še vedno živ, raka pa tudi nimam tako da sklepam da deluje)
(sem pojedel tega na tone v mladosti, pa sem še vedno živ, raka pa tudi nimam tako da sklepam da deluje)
Tole s cianidom in strupenostjo je itak fama, vohunski filmi in podobne bedarije. Recimo tista da vonj cianida pomeni da umreš. Pa poznam osebo ki je delala v laboratoriju s cianidom in je večkrat prišlo do "nesreče" pa ni nobenega pobralo (pa so vsi dobili v nos lep sladek vonj mandljev). Kdaj so sicer koga tudi malce pobirali s tal, govorilo se je da so se eni celo zanalašč zadevali!
Da ostanemo ontopic, jedrca koščičastega sadja so toliko zdravilna kot karkoli drugega. V zmernih količinah ne morejo škodovat, v prevelikih so pa itak vse zadeve strupene, vključno z vodo. Glede količine lahko poješ toliko jedrc kolikor si pojedel "sadja" (to smo kot mularija delali), če kdo zmaže 50 marelic+ na dan pa verjetno ne bo imel težave če čez prežveči še 50 jedrc ker bo itak narava prej poskrbela da bo črevo začelo izločat nesnago!
Da ostanemo ontopic, jedrca koščičastega sadja so toliko zdravilna kot karkoli drugega. V zmernih količinah ne morejo škodovat, v prevelikih so pa itak vse zadeve strupene, vključno z vodo. Glede količine lahko poješ toliko jedrc kolikor si pojedel "sadja" (to smo kot mularija delali), če kdo zmaže 50 marelic+ na dan pa verjetno ne bo imel težave če čez prežveči še 50 jedrc ker bo itak narava prej poskrbela da bo črevo začelo izločat nesnago!
evo, tole sem prebral, zato sprašujem http://www.bodieko.si/marelice-proti-raku
"Nasprotniki vitamina B 17 imajo dober izgovor: ta snov namreč vsebuje cianid, ki je na slabem glasu kot modra galica (bakrov sulfat s kristalno vodo) in je strupen. A dejstva govorijo drugače: še nikdar ni nihče umrl ob uživanju vitamina B 17. Ta snov je namreč zelo “inteligentna”. Dr. Krebs je ugotovil, da B 17, ki ga vsebujejo marelice, sestoji iz ene molekule hidrogencianida (modra galica), ene molekule benzaldehida (sredstvo proti bolečinam) in dveh molekul glukoze (grozdni sladkor, monosaharid). Obe prvi snovi sta močna strupa, ki sama lahko povzročita smrt. Njuna kombinacija znotraj vitamina B 17 pa je stabilna, kemično neaktivna in nestrupena. To spojino lahko stre samo encim beta-glukozidaza. Ta encim je sicer prisoten v vsem telesu, na tistih mestih pa, kjer so se stvorile rakave celice, se nahaja v ogromnih količinah. Beta-glukozidaza razpara molekulo B 17 na tistem mestu, kjer se je stvoril rak. Oba strupa se sinergetsko spojita in s tem ustvarita superstrup, ki je nekajkrat močnejši, kot sta obe snovi v izoliranem stanju. Zahvaljujoč selektivni strupenosti molekule B 17 zadane rakavo celico kemična smrt. Encim rhodaneza prevzame pri tem nadzorno funkcijo. V telesu ga je zelo malo po celem telesu, ni ga pa tam, kjer so se naredile rakave celice! Ko B 17, ki ga dobimo, ko zaužijemo marelice oziroma njihova jedrca, pride v stik z zdravimi celicami, rhodaneza razstrupi cianid (iz modre galice) in oksidira skupino benzaldehidov, kar seveda pomeni, da B 17 postane aktiven z zelo ostro natančnostjo samo na mestih, ki jih je napadel rak, ne pa na zdravem tkivu. Oba stranska produkta, ki nastaneta kot reakcija z rhodanezom – namreč tiocianat in benzojeva kislina -, pa celo obogatita zdrave celice s hranilnimi snovmi. Če pa je teh snovi preveč, se izločajo z urinom.
Še enkrat poudarjamo: v laetrilu ni “prostega” vodikovega cianida. Šele ko pride laetril v stik z encimom beta-glukozidaza, tvori dve molekuli glukoze, grozdnega sladkorja, eno molekulo bezaldehida in eno vodikovega cianida – hidrogenski cianid – HCN. Samo rakava celica vsebuje ta encim. Ključna beseda pri tej zadevi je, da mora HCN šele nastati, saj ne plava prosto v laetrilu in se potem sprosti, ampak mora biti oblikovan. Encim beta-glukosidaza in samo ta encim lahko tvori HCN iz laetrila. Če ni v telesu rakavih celic, potem tudi ni beta-glukosidaze, če te ni, HCN ne more nastati iz laetrila. Benzaldehid, ki se oblikuje ob tej kemični reakciji, je za rakavo celico skrajno strupen."
"Nasprotniki vitamina B 17 imajo dober izgovor: ta snov namreč vsebuje cianid, ki je na slabem glasu kot modra galica (bakrov sulfat s kristalno vodo) in je strupen. A dejstva govorijo drugače: še nikdar ni nihče umrl ob uživanju vitamina B 17. Ta snov je namreč zelo “inteligentna”. Dr. Krebs je ugotovil, da B 17, ki ga vsebujejo marelice, sestoji iz ene molekule hidrogencianida (modra galica), ene molekule benzaldehida (sredstvo proti bolečinam) in dveh molekul glukoze (grozdni sladkor, monosaharid). Obe prvi snovi sta močna strupa, ki sama lahko povzročita smrt. Njuna kombinacija znotraj vitamina B 17 pa je stabilna, kemično neaktivna in nestrupena. To spojino lahko stre samo encim beta-glukozidaza. Ta encim je sicer prisoten v vsem telesu, na tistih mestih pa, kjer so se stvorile rakave celice, se nahaja v ogromnih količinah. Beta-glukozidaza razpara molekulo B 17 na tistem mestu, kjer se je stvoril rak. Oba strupa se sinergetsko spojita in s tem ustvarita superstrup, ki je nekajkrat močnejši, kot sta obe snovi v izoliranem stanju. Zahvaljujoč selektivni strupenosti molekule B 17 zadane rakavo celico kemična smrt. Encim rhodaneza prevzame pri tem nadzorno funkcijo. V telesu ga je zelo malo po celem telesu, ni ga pa tam, kjer so se naredile rakave celice! Ko B 17, ki ga dobimo, ko zaužijemo marelice oziroma njihova jedrca, pride v stik z zdravimi celicami, rhodaneza razstrupi cianid (iz modre galice) in oksidira skupino benzaldehidov, kar seveda pomeni, da B 17 postane aktiven z zelo ostro natančnostjo samo na mestih, ki jih je napadel rak, ne pa na zdravem tkivu. Oba stranska produkta, ki nastaneta kot reakcija z rhodanezom – namreč tiocianat in benzojeva kislina -, pa celo obogatita zdrave celice s hranilnimi snovmi. Če pa je teh snovi preveč, se izločajo z urinom.
Še enkrat poudarjamo: v laetrilu ni “prostega” vodikovega cianida. Šele ko pride laetril v stik z encimom beta-glukozidaza, tvori dve molekuli glukoze, grozdnega sladkorja, eno molekulo bezaldehida in eno vodikovega cianida – hidrogenski cianid – HCN. Samo rakava celica vsebuje ta encim. Ključna beseda pri tej zadevi je, da mora HCN šele nastati, saj ne plava prosto v laetrilu in se potem sprosti, ampak mora biti oblikovan. Encim beta-glukosidaza in samo ta encim lahko tvori HCN iz laetrila. Če ni v telesu rakavih celic, potem tudi ni beta-glukosidaze, če te ni, HCN ne more nastati iz laetrila. Benzaldehid, ki se oblikuje ob tej kemični reakciji, je za rakavo celico skrajno strupen."
V tem sestavku je toliko bedarij iz kemije da ga sploh ne mislim komentirat. Sicer je očitno prepis iz tujega članka pa niti kemijskih imen niso prevajali prav ampak kar poslovenil.
Ti je pa zgoraj jest5 dal članek kjer piše kako se famozni nestrupen "vitamin" lepo preko ene 10h možnih metod presnovi v cianid. Konkretno obstajajo vsaj 4 naravni encimi ki ga lahko spravijo v strupeno obliko (poleg še par čistih kemijskih metod pretvorbe).
Ti je pa zgoraj jest5 dal članek kjer piše kako se famozni nestrupen "vitamin" lepo preko ene 10h možnih metod presnovi v cianid. Konkretno obstajajo vsaj 4 naravni encimi ki ga lahko spravijo v strupeno obliko (poleg še par čistih kemijskih metod pretvorbe).
