Izdelava jabolčnega kisa
- Ustvarjalec teme komar89
- Začetni datum
V teoriji gre kisanje takole: sladkor (mošt) -> alkohol (vino) -> ocetna kislina (kis)
Če se držiš tega redosledja ne more bit nič narobe oz. je to najhitrejša in najbolj varna pot do kisa. V praksi torej v mošt dodaš kvas, pustiš da prevre, recimo teden dva (pretočiš) in potem dodaš "ocetnokislinske bakterije" (ponavadi v obliki "gobe", to je tiste sluzaste stvari ki plava na starem domačem kisu).
V praksi folk vrže mošt v posodo, doda gobo in potem nekje iz lufta pridejo kvasovke in vzporedno poteka proces fermentacije in kisanja. Po enem letu je kis najbrž ok, ni pa ravno optimalen tak proces!
Ocetnokislinske bakterije sicer rabijo kisik in visoko temperaturo, tako da rabiš odprto posodo ali pa redno pretakanje in pa dovolj topel prostor .. vsaj 20C če hočeš spodobno hitrost, škodi ne imet še kje kjer je bolj toplo (kurilnica, poleti podstrešje).
Če se držiš tega redosledja ne more bit nič narobe oz. je to najhitrejša in najbolj varna pot do kisa. V praksi torej v mošt dodaš kvas, pustiš da prevre, recimo teden dva (pretočiš) in potem dodaš "ocetnokislinske bakterije" (ponavadi v obliki "gobe", to je tiste sluzaste stvari ki plava na starem domačem kisu).
V praksi folk vrže mošt v posodo, doda gobo in potem nekje iz lufta pridejo kvasovke in vzporedno poteka proces fermentacije in kisanja. Po enem letu je kis najbrž ok, ni pa ravno optimalen tak proces!
Ocetnokislinske bakterije sicer rabijo kisik in visoko temperaturo, tako da rabiš odprto posodo ali pa redno pretakanje in pa dovolj topel prostor .. vsaj 20C če hočeš spodobno hitrost, škodi ne imet še kje kjer je bolj toplo (kurilnica, poleti podstrešje).
