Borut Štrukelj, profesor s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani:
Začel bi z zdravili. Na področju imamo nekaj novosti. Veliko vprašanj se dotika zdravila ivermectina, ki je že dolgo v uporabi, registrirano za uporabo proti parazitom. Vprašanje, ki se pojavlja je, ali lahko ivermectin uporabljamo kot nadomestno zdravljenje. Ta trenutek je položaj takšen, da sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropska agencija za zdravila (EMA) nekoliko posodobili priporočila. Še vedno sicer velja, da za samo zdravljenje to zdravilo ni primerno. Zakaj? Ker za zdaj ne vemo še niti tega, kakšen bi lahko bil optimalni odmerek, jasno pa je, da je to zdravilo kot učinkovina na celičnem nivoju in na predkliničnem nivoju izkazalo zmanjšanje replikacije virusa.
Klinične študije so sicer za zdaj negativne, a so daleč od končnega sklepa in niso bile narejene v tako velikem obsegu, kot bi si želeli. WHO in EMA zato svetujeta razširitev kliničnih študij tako po številu udeležencev kot po stopnji bolezni. Vedeti je treba, da to ni zdravilo, ki bi preprečilo okužbo. Torej, preventivno ga ne moremo uporabiti. In drugič, zdravilna učinkovina je v večjih odmerkih močno toksična. Klinične študije potekajo in tukaj je priložnost tudi za Slovenijo, saj si močno prizadevamo, da bi tudi Slovenija vstopila v mednarodni sistem kliničnih študij ali pa da bi sami izvedli klinično študijo. To je trenutno zelo aktualno.
Češka in Slovaška sta dovolili pogojno uporabo ivermectina v bolnicah, a še to gre zgolj za bolnišnico v Brnu in nekaj malega v Pragi kar se tiče Češke, na Slovaškem je nekaj podobnega. To zdravilo je varno samo v rokah infektologov, pa še v tem primeru ne vemo, kakšen je optimalen odmerek. V uporabi za zelo resne zaplete, a še vedno tipamo.
Druga zdravilna učinkovina je molnupiravir, ki je ena od protivirusnih učinkovin in spada med majhne sintezne molekule. Preprečuje podvojevanje virusa na ta način, da na celičnem nivoju virusu preprečuje sintezo nove RNA kopije. S tem ko prepreči podvojevanje virusa, prepreči razširitev virusa po organizmu. T. i. tekoči pregled učinkovine je bil narejen že januarja 2021 in še vedno traja, klinične študije, ki so šle iz druge v tretjo fazo pa še niso pokazale takšne učinkovitosti, da bi to učinkovino lahko registrirali kot zdravilo. Molnupiravir izdeluje farmacevtska družba Merck, ki se je povezala s petimi indijskimi generičnimi farmacevtskimi družbami, ki proizvajajo in testirajo to zdravilno učinkovino.
Imamo še novo potencialno biološko zdravilo, ki spada med monoklonska protitelesa. Razvila ga je družba Glaxo. To je sotrovimap, čim je končnica map, če vas lahko nekoliko poučim, pomeni, da gre za humano monoklonsko prititelo. To je protitelo, ki nadomešča naša protitelesa, ki nastanejo po okužbi ali po cepljenju. Protitelo se veže na S virusni protein, površinski protein, in na ta način prepreči, da bi se novi koronavirus vezal na naše človeške celice. Daleč od tega, da bi to lahko bil nadomestek cepljenja ali prebolelosti, je pa v uporabi pri resnih hospitaliziranih primerih, ko gre bolezen v zelo nevarno fazo. Predvidoma naj bi sotrovimap prišel na tržišče, če bo dobil dovoljenje, novembra ali decembra letos. Za ivermectin tega še ne vemo, pri molnupiravirju pa tudi lahko pričakujemo odobritev proti koncu leta.
Tisti, ki čakate na zdravila namesto da bi se cepili, kar je seveda pravica vsakega, boste morali še kar nekaj časa zelo paziti. Prva res učinkovita zdravila bi bila lahko na voljo januarja 2022.
Cepiva
Kar zadeva razvoj cepiv, imamo trenutno v tretji fazi 24 cepiv. Pričakujemo cepivo CureVac, gre za RNA cepivo, torej je zelo podobno cepivu Pfizerja in Moderne. Naredili naj bi 300 milijonov odmerkov v letu 2021. Ker gre za majhno farmacevtsko podjetje iz Nemčije so se povezali z giganti Novartis, Bayer in Glaxo, ki so ponudili kapacitete za izdelavo 300 milijonov odmerkov.