Public enemy: Rešitev so predčasne volitve, ne Kučanova koalicija!
164
24.01.2013 00:01 Dopolnjeno: 24.01.2013 06:45 / Finance 17/2013
Stanislav Kovač
O Kučanovi koaliciji
Preberite tudi:
Public enemy: Janša in Jankoviæ, spokajta kovčke!
´Premalo imamo nacionalnih šampionov´
V ponedeljek so mediji poročali o skrivnostnem sestanku predsednikov DL Viranta, SLS Žerjava in Desusa Erjavca, na katerem so sprejeli odločitev, da je povezovanje s PS sprejemljivo pod pogojem, da se njen zamrznjeni predsednik Jankoviæ povsem umakne iz stranke.
Ker je resnični ustanovitelj in vodja PS Milan Kučan, se postavlja vprašanje, ali najnovejša odločitev koalicijskega trojčka o pogojnem sodelovanju s PS pomeni, da je Slovenija pred novo Kučanovo koalicijo.
PS je Kučanova marioneta
Kučanova koalicija ne bi prinesla rešitve krize, ampak le njeno nadaljnje poglabljanje.
Četudi bi trojica Virant, Žerjav in Erjavec dosegla popolni Jankoviæev umik iz PS, bi roko nad stranko še vedno držal Kučan. Jankoviæeva PS je bila ves čas marionetna stranka Kučana in drugih stricev iz ozadja, saj je šlo za stranko, ki je zvesto nadaljevala Kučanove politično-ekonomske ideje bankrotiranega modela nacionalnega interesa, ki jih je Kučan prvič javno predstavil z ustanovitvijo Foruma 21 leta 2004.
Da je bil Jankoviæ le Kučanova marioneta v PS, so pred dnevi potrdili tudi dogodki na kongresu te stranke, kjer se je kot glavni gost pojavil Kučan skupaj z Jožetom Mencingerjem, glavnim avtorjem bankrotiranega nacionalnega interesa, to je pajdaškega kapitalizma. Še tik pred kongresom je PS enotno in brez glasovanja podprla Jankoviæa na mestu predsednika stranke ne glede na poročilo protikorupcijske komisije (KPK). Le nekaj dni pozneje sta se zgodila popoln obrat in Jankoviæeva zamrznitev predsedniške funkcije, o kateri je v zakulisju odločil Kučan, formalno pa jo je potrdil kongres PS pod neposrednim Kučanovim nadzorom. Zamrznitvi Kučanove marionete Jankoviæa je sledila namestitev nove marionete v podobi Alenke Bratušek, ki so jo mediji takoj povzdignili v nebo, čeprav je kot dolgoletna direktorica direktorata za državni proračun med najbolj odgovornimi za ogromen proračunski primanjkljaj in zlom slovenskih javnih financ.
Kraljič je stric iz Foruma 21
Po poročilu KPK so dominantni levičarski mediji, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov slovenskega medijskega prostora, takoj v orbito poslali dva kandidata za tehničnega mandatarja, Igorja Šoltesa in Petra Kraljiča. O Šoltesu ni vredno izgubljati besed, čeprav tudi v nedavnem piarovskem intervjuju na RTV Slovenija ni skrival ambicij po mestu tehničnega mandatarja, ko je dejal: »Politika mi ni tuja.« Šoltes je javno znan po tem, da je s Kučanom neločljiv na različnih javnih prireditvah pa tudi zasebno v kakšni slaščičarni Zvezda.
Veliko bolj je problematičen Peter Kraljič, ki so ga mediji povzdignili v možnega tehničnega mandatarja in človeka z baje nespornim strokovnim in moralnim kapitalom. Kraljič je v resnici izredno sporna oseba, saj velja za velikega zagovornika bankrotiranega nacionalnega interesa. Obudimo le kratko Kraljičevo zgodovino: že leta 2004 je na Forumu 21 javno povedal, da NLB ne bi nikoli prodal in tudi Zavarovalnice Triglav ne (Milan Kučan: Koga ubraniti pred tujci?, Finance 134/2004). Zagovarjal je tudi zaprti francoski model nacionalne ekonomije, zaradi katerega je Francija danes med največjimi ekonomskimi bolniki Evrope (Peter Kraljič in Janez Lotrič: Zgledujmo se po Franciji, Finance 221/2004). Na vrhu prevzemne evforije jeseni 2007 je Kraljič na posvetu o nacionalnem interesu v IEDC - Poslovni šoli Bled skupaj z danes propadlim tajkunom Kordežem, nekdanjo šefinjo potapljajoče se Probanke Pajenkovo in drugimi varuhi nacionalnega interesa utemeljeval, zakaj Slovenija potrebuje »nacionalne šampione« (Premalo imamo nacionalnih šampionov, Finance 229/2007). Kraljič je tik pred izbruhom krize spomladi leta 2008 tudi sramotno branil tajkune in njihove sporne posle, ko je aretacijo šefa SCT Zidarja komentiral z besedami, češ da so Američani na svoje milijonarje ponosni, mi pa svoje preganjamo (Dnevnik, 27. aprila 2008).
Ali Virant sploh ve, kaj dela Šušteršič?
Po poročilu KPK je Virant prevzel vlogo prve violine pri reševanju politične krize. Lobiral je celo za Kraljiča kot kandidata za Slovenski državni holding (SDH), čeprav so Kraljičeve ideje v neposrednem nasprotju z ekonomskimi koncepti podpredsednika DL Šušteršiča. Ta se je kot minister zavzemal za popolno privatizacijo NLB in drugih velikih gospodarskih sistemov v lasti države in zlasti za večjo navzočnost tujega kapitala, čemur nasprotuje Kraljič, člani Kučanove PS pa skupaj z Mencingerjem dobijo ošpice zgolj ob misli na tuji kapital ali slabo banko, ki odpira vrata za hitro privatizacijo NLB. Virantu očitno še ni jasno, da so številni varuhi nacionalnega interesa zaradi Šušteršičevih ukrepov za reševanje krize na robu živčnega zloma.
Enako sporno je Virantovo ponedeljkovo sestankovanje z Erjavcem in Žerjavom, kjer je po poročanju medijev trojica sprejela odločitev, da je povezovanje s PS sprejemljivo že pod pogojem, da se zamrznjeni Jankoviæ povsem umakne iz stranke. S tem je Virant poteptal svoje zahteve po nepreklicnem Jankoviæevem odstopu z javne funkcije, to je z mesta ljubljanskega župana. Poročilo KPK namreč ugotavlja Jankoviæeva številna sporna dejanja ravno v zvezi z njegovim opravljanjem županske funkcije, Virant pa je takoj po objavil poročila KPK Jankoviæa pozval k odstopu z mesta župana. Zdaj si je Virant očitno že premislil in je pripravljen na podmizne kupčije s Kučanovo PS, ki je bila vseskozi glavni rušitelj uspešne varčevalne politike ministra DL Šušteršiča in je šla v vojni s Šušteršičem pri obrambi zloglasnega nacionalnega interesa celo tako daleč, da je napovedala referendum o slabi banki in SDH. No, po vsem tem lahko od Viranta pričakujemo, da se bo kmalu spajdašil še z Lukšičevo SD, ki ob nacionalnem interesu, nedotakljivem javnem sektorju, ponorelem zadolževanju države in blokadi Šušteršičevih protikriznih ukrepov ponuja še najslabšega finančnega ministra Franca Križaniča.
Žerjav izključil Kanglerja, PS pa ponuja roko
Omenjeni sestanek trojice je škandalozen tudi za Žerjava, ki zadnje tedne ruši vse rekorde javnomnenjske priljubljenosti in velja za oh in sploh najbolj krepostnega slovenskega politika. V nekem trenutku je bil celo v igri za mandatarja, čeprav je najslabši minister v Janševi vladi, ki v letu dni ministrovanja za gospodarstvo ni naredil ničesar omembe vrednega, razen da se je v času varčevalnih ukrepov obdal s kar petimi piarovkami na ministrstvu.
Kakor Virant je tudi »krepostni« Žerjav pozabil na svojo prvotno zahtevo, da mora Jankoviæ odstopiti s svoje javne funkcije župana Ljubljane. Še huje, taisti Žerjav je zaradi poročila KPK o spornem poslovanju mariborskega župana Franca Kanglerja zahteval Kanglerjev odstop z mesta župana. Ker Kangler ni želel odstopiti, ga je Žerjav izključil iz SLS in se potem javno bahal, češ, mi smo najbolj krepostna stranka v Sloveniji. Samo nekaj tednov po izključitvi Kanglerja je Žerjav pozabil na svojo krepost, obrnil ploščo in začel ponujati roko Kučanovi PS, ki od Jankoviæa ne zahteva isto kot od Kanglerja - to je takojšen odstop s položaja župana.
O Erjavcu in njegovi politični načelnosti pa je tako ali tako škoda izgubljati besede, saj gre za politika, ki mu je kot predsedniku Desusa vedno bil edini interes, da sedi v tej ali oni vladi ne glede na spornost koalicijskih partnerjev.
Janša in Jankoviæ, spokajta kovčke
Takoj po objavi poročila KPK sem v kolumni Janša in Jankoviæ, spokajta kovčke! (Finance, 7/2013) oba vodilna politika pozval k odstopu, saj je komisija ugotovila kršitve zakona o politični integriteti, nepregledno delovanje in tudi visoko stopnjo korupcijskega tveganja (denimo Imos in Grep).
Ker je zlasti Janševa SDS zelo glasna pri obrambi svojega predsednika, je treba ponoviti glavni argument za Janšev odstop: če bi Janša spoštoval zakon, pravočasno prijavil vse spremembe premoženja komisiji in ob odkritju neprijavljenega premoženja ne bi spreminjal razlage o izvoru premoženja, potem ne bi kršil zakona in bi veljal za verodostojnega politika s preglednimi zasebnimi financami. Vsak načelen politik, ki je s svojim ravnanjem vzor drugim državljanom, bi že ob najmanjši kršitvi ključnega zakona o integriteti in samo enem evru nejasnega izvora takoj ponudil odstop. Tega pa nista naredila ne Janša in ne Jankoviæ.
Rešitev so predčasne volitve
Po nedavnem porazu Kučanovega favorita Danila Türka in poročilu KPK se je Kučanova PS po javnomnenjskih anketah že nevarno približala pragu za izpad iz parlamenta. Zato pomeni vsako sklepanje kravjih kupčij s Kučanovo PS le ohranjanje pri življenju stranke stricev iz ozadja, ki so jim dnevi vse bolj šteti. Četudi bi trojica Virant, Žerjav in Erjavec dosegla popoln Jankoviæev umik iz PS, bi roko nad stranko še vedno držal njen glavni ustanovitelj in vodja Kučan.
Kučanova koalicija PS-SLS-Desus-DL (za DL je možna tudi zamenjava z SD) ne bi prinesla rešitve krize, ampak le njeno nadaljnje poglabljanje, saj bi pomenila nadaljevanje bankrotiranega modela nacionalnega interesa in nas potisnila še globlje v gospodarsko in politično krizo. Zato so edina rešitev čimprejšnje predčasne volitve, in ne Kučanova koalicija!
164
24.01.2013 00:01 Dopolnjeno: 24.01.2013 06:45 / Finance 17/2013
Stanislav Kovač
O Kučanovi koaliciji
Preberite tudi:
Public enemy: Janša in Jankoviæ, spokajta kovčke!
´Premalo imamo nacionalnih šampionov´
V ponedeljek so mediji poročali o skrivnostnem sestanku predsednikov DL Viranta, SLS Žerjava in Desusa Erjavca, na katerem so sprejeli odločitev, da je povezovanje s PS sprejemljivo pod pogojem, da se njen zamrznjeni predsednik Jankoviæ povsem umakne iz stranke.
Ker je resnični ustanovitelj in vodja PS Milan Kučan, se postavlja vprašanje, ali najnovejša odločitev koalicijskega trojčka o pogojnem sodelovanju s PS pomeni, da je Slovenija pred novo Kučanovo koalicijo.
PS je Kučanova marioneta
Kučanova koalicija ne bi prinesla rešitve krize, ampak le njeno nadaljnje poglabljanje.
Četudi bi trojica Virant, Žerjav in Erjavec dosegla popolni Jankoviæev umik iz PS, bi roko nad stranko še vedno držal Kučan. Jankoviæeva PS je bila ves čas marionetna stranka Kučana in drugih stricev iz ozadja, saj je šlo za stranko, ki je zvesto nadaljevala Kučanove politično-ekonomske ideje bankrotiranega modela nacionalnega interesa, ki jih je Kučan prvič javno predstavil z ustanovitvijo Foruma 21 leta 2004.
Da je bil Jankoviæ le Kučanova marioneta v PS, so pred dnevi potrdili tudi dogodki na kongresu te stranke, kjer se je kot glavni gost pojavil Kučan skupaj z Jožetom Mencingerjem, glavnim avtorjem bankrotiranega nacionalnega interesa, to je pajdaškega kapitalizma. Še tik pred kongresom je PS enotno in brez glasovanja podprla Jankoviæa na mestu predsednika stranke ne glede na poročilo protikorupcijske komisije (KPK). Le nekaj dni pozneje sta se zgodila popoln obrat in Jankoviæeva zamrznitev predsedniške funkcije, o kateri je v zakulisju odločil Kučan, formalno pa jo je potrdil kongres PS pod neposrednim Kučanovim nadzorom. Zamrznitvi Kučanove marionete Jankoviæa je sledila namestitev nove marionete v podobi Alenke Bratušek, ki so jo mediji takoj povzdignili v nebo, čeprav je kot dolgoletna direktorica direktorata za državni proračun med najbolj odgovornimi za ogromen proračunski primanjkljaj in zlom slovenskih javnih financ.
Kraljič je stric iz Foruma 21
Po poročilu KPK so dominantni levičarski mediji, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov slovenskega medijskega prostora, takoj v orbito poslali dva kandidata za tehničnega mandatarja, Igorja Šoltesa in Petra Kraljiča. O Šoltesu ni vredno izgubljati besed, čeprav tudi v nedavnem piarovskem intervjuju na RTV Slovenija ni skrival ambicij po mestu tehničnega mandatarja, ko je dejal: »Politika mi ni tuja.« Šoltes je javno znan po tem, da je s Kučanom neločljiv na različnih javnih prireditvah pa tudi zasebno v kakšni slaščičarni Zvezda.
Veliko bolj je problematičen Peter Kraljič, ki so ga mediji povzdignili v možnega tehničnega mandatarja in človeka z baje nespornim strokovnim in moralnim kapitalom. Kraljič je v resnici izredno sporna oseba, saj velja za velikega zagovornika bankrotiranega nacionalnega interesa. Obudimo le kratko Kraljičevo zgodovino: že leta 2004 je na Forumu 21 javno povedal, da NLB ne bi nikoli prodal in tudi Zavarovalnice Triglav ne (Milan Kučan: Koga ubraniti pred tujci?, Finance 134/2004). Zagovarjal je tudi zaprti francoski model nacionalne ekonomije, zaradi katerega je Francija danes med največjimi ekonomskimi bolniki Evrope (Peter Kraljič in Janez Lotrič: Zgledujmo se po Franciji, Finance 221/2004). Na vrhu prevzemne evforije jeseni 2007 je Kraljič na posvetu o nacionalnem interesu v IEDC - Poslovni šoli Bled skupaj z danes propadlim tajkunom Kordežem, nekdanjo šefinjo potapljajoče se Probanke Pajenkovo in drugimi varuhi nacionalnega interesa utemeljeval, zakaj Slovenija potrebuje »nacionalne šampione« (Premalo imamo nacionalnih šampionov, Finance 229/2007). Kraljič je tik pred izbruhom krize spomladi leta 2008 tudi sramotno branil tajkune in njihove sporne posle, ko je aretacijo šefa SCT Zidarja komentiral z besedami, češ da so Američani na svoje milijonarje ponosni, mi pa svoje preganjamo (Dnevnik, 27. aprila 2008).
Ali Virant sploh ve, kaj dela Šušteršič?
Po poročilu KPK je Virant prevzel vlogo prve violine pri reševanju politične krize. Lobiral je celo za Kraljiča kot kandidata za Slovenski državni holding (SDH), čeprav so Kraljičeve ideje v neposrednem nasprotju z ekonomskimi koncepti podpredsednika DL Šušteršiča. Ta se je kot minister zavzemal za popolno privatizacijo NLB in drugih velikih gospodarskih sistemov v lasti države in zlasti za večjo navzočnost tujega kapitala, čemur nasprotuje Kraljič, člani Kučanove PS pa skupaj z Mencingerjem dobijo ošpice zgolj ob misli na tuji kapital ali slabo banko, ki odpira vrata za hitro privatizacijo NLB. Virantu očitno še ni jasno, da so številni varuhi nacionalnega interesa zaradi Šušteršičevih ukrepov za reševanje krize na robu živčnega zloma.
Enako sporno je Virantovo ponedeljkovo sestankovanje z Erjavcem in Žerjavom, kjer je po poročanju medijev trojica sprejela odločitev, da je povezovanje s PS sprejemljivo že pod pogojem, da se zamrznjeni Jankoviæ povsem umakne iz stranke. S tem je Virant poteptal svoje zahteve po nepreklicnem Jankoviæevem odstopu z javne funkcije, to je z mesta ljubljanskega župana. Poročilo KPK namreč ugotavlja Jankoviæeva številna sporna dejanja ravno v zvezi z njegovim opravljanjem županske funkcije, Virant pa je takoj po objavil poročila KPK Jankoviæa pozval k odstopu z mesta župana. Zdaj si je Virant očitno že premislil in je pripravljen na podmizne kupčije s Kučanovo PS, ki je bila vseskozi glavni rušitelj uspešne varčevalne politike ministra DL Šušteršiča in je šla v vojni s Šušteršičem pri obrambi zloglasnega nacionalnega interesa celo tako daleč, da je napovedala referendum o slabi banki in SDH. No, po vsem tem lahko od Viranta pričakujemo, da se bo kmalu spajdašil še z Lukšičevo SD, ki ob nacionalnem interesu, nedotakljivem javnem sektorju, ponorelem zadolževanju države in blokadi Šušteršičevih protikriznih ukrepov ponuja še najslabšega finančnega ministra Franca Križaniča.
Žerjav izključil Kanglerja, PS pa ponuja roko
Omenjeni sestanek trojice je škandalozen tudi za Žerjava, ki zadnje tedne ruši vse rekorde javnomnenjske priljubljenosti in velja za oh in sploh najbolj krepostnega slovenskega politika. V nekem trenutku je bil celo v igri za mandatarja, čeprav je najslabši minister v Janševi vladi, ki v letu dni ministrovanja za gospodarstvo ni naredil ničesar omembe vrednega, razen da se je v času varčevalnih ukrepov obdal s kar petimi piarovkami na ministrstvu.
Kakor Virant je tudi »krepostni« Žerjav pozabil na svojo prvotno zahtevo, da mora Jankoviæ odstopiti s svoje javne funkcije župana Ljubljane. Še huje, taisti Žerjav je zaradi poročila KPK o spornem poslovanju mariborskega župana Franca Kanglerja zahteval Kanglerjev odstop z mesta župana. Ker Kangler ni želel odstopiti, ga je Žerjav izključil iz SLS in se potem javno bahal, češ, mi smo najbolj krepostna stranka v Sloveniji. Samo nekaj tednov po izključitvi Kanglerja je Žerjav pozabil na svojo krepost, obrnil ploščo in začel ponujati roko Kučanovi PS, ki od Jankoviæa ne zahteva isto kot od Kanglerja - to je takojšen odstop s položaja župana.
O Erjavcu in njegovi politični načelnosti pa je tako ali tako škoda izgubljati besede, saj gre za politika, ki mu je kot predsedniku Desusa vedno bil edini interes, da sedi v tej ali oni vladi ne glede na spornost koalicijskih partnerjev.
Janša in Jankoviæ, spokajta kovčke
Takoj po objavi poročila KPK sem v kolumni Janša in Jankoviæ, spokajta kovčke! (Finance, 7/2013) oba vodilna politika pozval k odstopu, saj je komisija ugotovila kršitve zakona o politični integriteti, nepregledno delovanje in tudi visoko stopnjo korupcijskega tveganja (denimo Imos in Grep).
Ker je zlasti Janševa SDS zelo glasna pri obrambi svojega predsednika, je treba ponoviti glavni argument za Janšev odstop: če bi Janša spoštoval zakon, pravočasno prijavil vse spremembe premoženja komisiji in ob odkritju neprijavljenega premoženja ne bi spreminjal razlage o izvoru premoženja, potem ne bi kršil zakona in bi veljal za verodostojnega politika s preglednimi zasebnimi financami. Vsak načelen politik, ki je s svojim ravnanjem vzor drugim državljanom, bi že ob najmanjši kršitvi ključnega zakona o integriteti in samo enem evru nejasnega izvora takoj ponudil odstop. Tega pa nista naredila ne Janša in ne Jankoviæ.
Rešitev so predčasne volitve
Po nedavnem porazu Kučanovega favorita Danila Türka in poročilu KPK se je Kučanova PS po javnomnenjskih anketah že nevarno približala pragu za izpad iz parlamenta. Zato pomeni vsako sklepanje kravjih kupčij s Kučanovo PS le ohranjanje pri življenju stranke stricev iz ozadja, ki so jim dnevi vse bolj šteti. Četudi bi trojica Virant, Žerjav in Erjavec dosegla popoln Jankoviæev umik iz PS, bi roko nad stranko še vedno držal njen glavni ustanovitelj in vodja Kučan.
Kučanova koalicija PS-SLS-Desus-DL (za DL je možna tudi zamenjava z SD) ne bi prinesla rešitve krize, ampak le njeno nadaljnje poglabljanje, saj bi pomenila nadaljevanje bankrotiranega modela nacionalnega interesa in nas potisnila še globlje v gospodarsko in politično krizo. Zato so edina rešitev čimprejšnje predčasne volitve, in ne Kučanova koalicija!