Da se še jaz vmešam: če so tovrstne zapestnice res tako razvpite in so mnenja o njih deljena, res ne vem, zakaj se nihče ne loti izvedbe koliko-toliko merodajnega testa teh zadev. Pa magari na 10 ljudeh za začetek. Kot je že nekdo predlagal - ena izmed metod je, da namesto pričakovanega, pozitivnega efekta zapestnice, testiranca prepričaš, da zadeva deluje obratno, torej da ruši ravnotežje. Pa da vidimo procent tistih, ki bodo kljub tovrstnim navodilom trdili, da je efekt obraten, torej boljše ravnotežje.
Naslednja metoda je klasika - poveš za pričakovani efekt zapestnice, le da ne poveš, katera zapestnica je prava, recimo med desetimi, ki jih bo prostovoljec sprobal. Pa naj se na roke vežejo vezalke, selotejp in karkoli kot pripomoček za zavajanje. In se spet dobi procent tistih, ki bodo nedvomno ugotovili razliko med temi podtaknjenimi zapestnicami in tapravo.
No, v zadnji rundi pa še klasika: navodilo isto kot v prejšnji (torej ena izmed recimo desetih je prava), le da bodo tokrat vse testirane zapestnice fake. In pridemo še do procenta tistih, ki bodo jasno pokazali, da ni bila nobena prava, torej da ni bilo nobene spremembe.
Ko bodo ti rezultati znani, bo lažje reči kaj več o teh famoznih zapestnicah.
Glede ostalega pa takole: vsako znanje ima nek obseg in neke meje. Skozi čas se meje spreminjajo, s čimer se obseg širi. Še do nedavnega smo imeli 9 planetov v osončju in to je veljalo za fakt, ker je bilo dognano v mejah takrat dostopnega znanja. Danes so meje širše in je eden planet že odpadel.
Jasno je (in hvalabogu, da ni drugače), da bo Jernej operiral s fakti, ki so nedvomno dokazljivi - niti predstavljati si ne želim zdravnika, ki bi razpolagal s pol-dejstvi oz. nečim, kar nima konkretne, znanstvene osnove! Nerodno bi edino bilo, če bi Jernej trmasto obstal pri predpostavki, da to, kar on (oz. celotna današnja medicina) ve danes, ne more jutri postati bodisi zmota, bodisi zgolj pretežni, ne pa celotni del resnice. Se pravi, da je včasih k temu znanju, s katerim se operira danes, potrebno še nekaj dodati, da se razkrije celotna znanstvena slika. Se pa z njim povsem strinjam, da čudežev ni - za vsem stoji neka razlaga. Vprašanje je zgolj, če so v razlagi nečesa, kar naj bi bilo čudežno, vključene vse variable, ki pojasnjujejo, zakaj se je nekaj zgodilo, kakor se pač je.
To, da bi nek zdravnik pacientu najprej postavil diagnozo, da mu preostane še kak mesec, po par letih, ko pa pacient še kar živi, pa iz rokava vlekel teorije, da gre za skupek višjih okoliščin, no, tole pa presega meje dobrega okusa. Če si prej imel "vednost", da bom živel še en mesec, imej zdaj, ko sem preživel 5 let, še vednost, kaj se je medtem spremenilo! Če tega nimaš, sta možnosti dve: bodisi je osnovna znanost (torej tista, po kateri je vse kazalo na hitro smrt) na majavih temeljih, bodisi se je vmes spremenilo nekaj, kar v knjigah ne piše in s čimer se bo morala sprijazniti tudi konvencionalna medicina. Kot rečeno - čudežev pač ni, torej ne morejo služiti niti kot izgovor!
