Hiša pol-pol

PHOBiA

Guru
11. jul 2013
4.229
1.367
113
Uh tega pa ne bi vedel, kako je parcelo dobil. Kolikor mi je znano, jo je res podedoval. S prepisom mislim predvsem na to, da ga potem bivša ne more terjati, vsaj njega ne, če hiša ni nanj.
 

Hanzi

Guru
27. jul 2007
47.765
6.750
113
pri taščici
Njega ne, bo pa novega lastnika za pol hiše. Sicer bodo po njeni smrti njeni otroci in njen nov zakonec dedovali pol hiše. Potem bo šele veselo.
 

PHOBiA

Guru
11. jul 2013
4.229
1.367
113
Če novi lastnik ne bo živel v hiši, ga nima kaj terjati, ali? Potem lahko tudi on njo.
 

stankozaspanko

Fizikalc
27. jul 2012
4.930
8
38
Če je bivša žena v zemljiški knjigi vpisana kot solastnica hiše pravno formalno ne more prodati. Torej na prodajo ipd. kar pozabite in poiščite dobrega odvetnika.
wink-1.gif
 

Pbutec

100. registrirani uporabnik
20. jul 2007
15.160
3.630
113
Marlbor
ksz

Ne vem, zakaj ste se dokaj negativno nastrojili do "babe". Napisana je v zemljiški knjigi kot polovični lastnik, torej ji verjetno nekaj pripada, ona pa hoče to zaključiti in porihtati lastništvo, kljub temu da verjetno pri nekomu desetletja ni bilo takšnega interesa. Če ji pripada 10% vrednosti, bo to pač to ...
 

NigelM

Pingvin
19. avg 2007
17.286
4
36
ena vas naprej od Jest-a
ksz

Mar ne obstaja nekaj, kar se imenuje "priposestovanje"? Če se 45 let ni brigala za svoj olastnino in jo je vzdrževal nekdo drug.

Sicer pa - naj zahteva svojo polovico; dedek naj ji pa izstavi račun za (investicijsko) vzdrževanje. Še dolžna mu bo.
 

Hanzi

Guru
27. jul 2007
47.765
6.750
113
pri taščici
Citat:
Uporabnik stankozaspanko pravi:
Če je bivša žena v zemljiški knjigi vpisana kot solastnica hiše pravno formalno ne more prodati. Torej na prodajo ipd. kar pozabite in poiščite dobrega odvetnika.
wink-1.gif
Hiše ne, svoj delež pa lahko. Ali tudi tega ne?
Kako se na dražbah pojavijo nepremičnine ki niso 1/1? Pustimo sedaj to, da takega najbrž nihče ne kupi.
 
I

Izbrisan uporabnik #488

Citat:
Uporabnik NigelM pravi:
ksz

Mar ne obstaja nekaj, kar se imenuje "priposestovanje"? Če se 45 let ni brigala za svoj olastnino in jo je vzdrževal nekdo drug.

Sicer pa - naj zahteva svojo polovico; dedek naj ji pa izstavi račun za (investicijsko) vzdrževanje. Še dolžna mu bo.

Priposestvovanje tu ne pride v poštev, ker bi moral dedek izkazati:

- da je bil v dobri veri, da je polovica njega (že tu pade, ker je gospa vknjižena v z.k.)
- in da ima zakonit naslov (kakšno nevknjiženo pogodbo ipd.)

-------------------------

Ima pa variante kot si nakazal.

Ker je v hišo vlagal in ji je s tem povečal vrednost oziroma če sem prav razbral sta kupila samo parcelo, dedek pa je zgradil vse sam.

Ima po starih predpisih ZTLR možnost zahtevati lastninsko pravico = gradnja na tujem zemljišču, postal bo lastnik celotne parcele ter izplačal razliko.

Po moje je ta zadeva še najlažja in prepričljiva.

Citat:

24. člen
Če zgradi nekdo, ki je lahko imetnik lastninske pravice, stavbo ali drugo zgradbo (gradbeni objekt) na zemljišču, na katerem ima nekdo drug lastninsko pravico (graditelj), pridobi lastninsko pravico tudi na zemljišču, na katerem je zgradil gradbeni objekt, ter na zemljišču, ki je potrebno za redno rabo tega gradbenega objekta, če ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču, lastnik zemljišča pa je vedel za gradnjo in se ni takoj uprl.
V primeru iz prvega odstavka tega člena ima lastnik zemljišča v treh letih od dneva, ko je zvedel za končano gradnjo, vendar najpozneje v desetih letih od končane gradnje, pravico zahtevati, naj mu graditelj nadomesti vrednost zemljišča, enako njegovi prometni ceni ob izdaji sodne odločbe.
25. člen
Če je graditelj vedel, da gradi na tujem zemljišču, ali če tega ni vedel, pa se lastnik temu ni takoj uprl, lahko lastnik zemljišča zahteva, naj mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu, ali naj graditelj poruši gradbeni objekt in mu zemljišče vrne v prvotno stanje, ali naj mu graditelj izplača prometno ceno zemljišča.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko sodišče odloči, da zgrajenega gradbenega objekta ni treba porušiti, če to glede na okoliščine primera, zlasti pa glede na vrednost objekta, premoženjske razmere lastnika zemljišča in graditelja ter glede na njuno obnašanje med gradnjo ne bi bilo družbeno opravičljivo.
V primerih iz prvega odstavka tega člena ima lastnik zemljišča tudi pravico do odškodnine.
Če lastnik zemljišča zahteva, naj mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu, mora graditelju nadomestiti vrednost objekta, enako povprečni gradbeni ceni, ki jo je imel objekt ob izdaji sodne odločbe v kraju, v katerem je.
Pravico izbire iz prvega odstavka tega člena more lastnik zemljišča uveljaviti najpozneje v treh letih od dneva, ko je bila končana gradnja gradbenega objekta. Po preteku tega roka lahko zahteva izplačilo prometne cene za zemljišče.
26. člen
Če je graditelj dobroveren, lastnik zemljišča pa za gradnjo ni vedel, pripade v primeru, ko je gradbeni objekt vreden precej več kot zemljišče, objekt skupaj z zemljiščem graditelju, ta pa dolguje lastniku za zemljišče nadomestilo po njegovi prometni ceni.
Če je vrednost zemljišča znatno večja, prisodi sodišče na lastnikovo zahtevo gradbeni objekt njemu in mu naloži, da mora graditelju nadomestiti gradbeno vrednost objekta, enako povprečni gradbeni ceni objekta v kraju, v katerem je. Lastnik lahko to zahteva v treh letih od dneva, ko je bila gradnja gradbenega objekta končana.
Če je graditelj dobroveren, lastnik zemljišča pa za gradnjo ni vedel, prisodi sodišče v primeru, ko sta vrednost gradbenega objekta in vrednost zemljišča približno enaki, gradbeni objekt oziroma gradbeni objekt in zemljišče lastniku zemljišča ali graditelju; pri tem upošteva njune potrebe, zlasti pa njune stanovanjske razmere.
Lastniku zemljišča oziroma graditelju pripada nadomestilo za zemljišče oziroma za gradbeni objekt po prvem odstavku tega člena.

V teh členih je iskati pravno podlago.

To je stvarnopravni zahtevek.

Možen pa je tudi obligacijskopravni zahtevek, kjer deleža ostaneta 50:50, le da okoriščeni moral plačati.

SPZ
Citat:

Povečanje vrednosti nepremičnine
48. člen
(1) Če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten.
(2) Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo.
(3) Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine.

V tem primeru bo cenilec ugotavljal povečanje amortizirane vrednosti na objektu.

So variante.

Če bi se pa ženska odločila za delitev solastnine pa bi sodišče prekinilo postopek in napotilo na pravdo, saj bi dedek verjetno uveljavljal eno izmed zgoraj naštetit opcij.

Citat:

OSTOPEK ZA DELITEV STVARI IN SKUPNEGA PREMOŽENJA
118. člen
V postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja sodišče odloči, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi.
Sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev.

Kaj več pa ne bi o tem napisal, svetujem obisk pravnega strokovnjaka=odvetnika.
 

PHOBiA

Guru
11. jul 2013
4.229
1.367
113
Hvala Snecer. No je bil pri odvetniku, baba v svojem zahtevku piše, da je zidala ter tudi plačala električno napeljavo itd., dedek pa je našel precej računov, ko so delali elektriko in te stvari in jo postavil na laž.
 

sad

Guru
24. avg 2007
21.046
9.688
113
Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Citat:
Uporabnik NigelM pravi:
ksz

Mar ne obstaja nekaj, kar se imenuje "priposestovanje"? Če se 45 let ni brigala za svoj olastnino in jo je vzdrževal nekdo drug.

Sicer pa - naj zahteva svojo polovico; dedek naj ji pa izstavi račun za (investicijsko) vzdrževanje. Še dolžna mu bo.

Priposestvovanje tu ne pride v poštev, ker bi moral dedek izkazati:

- da je bil v dobri veri, da je polovica njega (že tu pade, ker je gospa vknjižena v z.k.)
- in da ima zakonit naslov (kakšno nevknjiženo pogodbo ipd.)
A ni to dobro vero vpeljal šele zakon okrog 2002 ali 2003? Prej pa tega ni bilo in če si uporabljal 20 oz. kasneje 30 let si lahko priposestvoval?
 
I

Izbrisan uporabnik #488

Če te že zanima po starem ZTLR, 28. člen

Tudi ta je zahteval dobro vero, pri priposestvovanju po preteku 20 let pa ni več zahteval zakonite posesti...

Tako da dobra vera je bila že prej.

Nepremičnine
Dobroverni in zakoniti = 10 let
Dobroverni = 20 let

Premičnine
Dobroverni in zakoniti = 3 leta
Dobroverni = 10 let

Tako je od 01.09.1980
 
I

Izbrisan uporabnik #488

Pred tem je veljal ODZ iz 01.06.1811

ODZ je urejel priposestvovanje od paragrafa 1460 naprej (pogoji)

posest je morala biti:

- pravična (volilo, daritev, posojilo, nakup...) = sedaj zakonita
- poštena
- in pristna (brez sile, zvijače...)

In tudi ODZ ni dovoljeval nepoštenega priposestvovanja po 30 ali 40 letih.

--------------

Sicer bi imeli anarhijo
 

sad

Guru
24. avg 2007
21.046
9.688
113
Hehe, anarhija. A sedaj je nimamo?
Kaj pa, če bi on uporabil argument (če je bila ločitev pred 1980-im letom), da je z ločitvijo in odhodom bivše žene, pridobil njen delež, saj je vse zapustila in odšla. Se to lahko smatra kot pravično?
 
I

Izbrisan uporabnik #488

Ona je imela in še ima lastninsko pravico vpisano v zemljiško knjigo.

Da bi pridobil njen delež, bi moral izkazati nek pravni posel, dogovor karkoli...

Samo zato, ker je odšla, ni izgubila lastninske pravice.

Lastninska pravica ne zastara: lastnik lahko kadarkoli uveljavlja njene pravice in sicer npr. zahteva delitev solastnine (razen ob nepravem času).

Ta gospod bi lahko pridobil lastninsko pravico le z gradnjo, kar je poseben institut, ali pa zahteva samo plačilo pridobljene koristi = povečane vrednosti nepremičnine.
 

PHOBiA

Guru
11. jul 2013
4.229
1.367
113
Torej, zadeva je po več kot letu dni in nekaj narokih končana. Kljub večinskemu mnenju, da "nima šans", mi je danes poslal mail s sliko zadnje strani sodbe, citiram:
"... je vsekakor v smislu dol. ZTLR podan razlog, da pride do spremembe stvarnopravnega razmerja na sporni nepremičnini. Tako je po vsem navedenem pritrditi tožniku, da je pravzaprav samo on v celoti lastnik sporne nepremičnine."

Našej je ogromno dokumentacije, papirjev in računov, na sodišče so bili poklicani sosedje itd. In vse mu je šlo v korist. Baba je kot pričo imela svojega brata, ki je na sodišču pritrdil DEDKU
smile-1.gif


Zdaj pa nekaj. Ko je šel v tožbo, je moral plačati 1500€ sodne takse. Je tako velika sodna taksa normalna? Vrednost nepremičnine je cca 70.000€ oz. baba je hotela 35.000€.

Ko je šel v tožbo, mu je odvetnik rekel, da je sodna taksa 1500€. Dedek jo je seveda plačal. Zdaj pa v sodbi piše, da se mu priznajo nagrada za postopek, nagrada za narok, pavšal za poštne in telekomunikacijske storitve, DDV, na koncu pa še sodna taksa v znesku 150€. Zakaj pa ne 1500€, če je toliko plačal takse? Ampak samo 10%?
 

Crna_Ninja

Fizikalc
25. dec 2007
514
91
28
No super slišati, da se je obrnilo v pravo smeri. Stroške bo imel povrnjene, šlo je pa kar nekaj živcev in časa, tako da res, take stvari je treba takoj zrihtati.

Za sodno takso je pa verjetno res napaka v tisku...
 
I

Izbrisan uporabnik #488

V sklepu o stroški za izrekom mu piše kolko so prisojeni stroški, če tam štima, potem obrazložitev na zadnji strani o stroških niti ni več važna.

Pač težko je pametovat, če se ne vidi cel dokument.