Da malo osvežimo znanje ljudem ki uživajo v jetrnih boleznih in drugim odsvetujejo cepljenje.
Po svetu s hepatitisom okuženih 550 milijonov ljudi
Po ocenah epidemiologov živi v Sloveniji približno 20.000 kroničnih nosilcev virusa in med njimi je veliko kroničnih jetrnih bolnikov
Danes obeležujemo svetovni dan hepatitisa, virusne bolezni jeter, ki jo najpogosteje sprožijo virusi, lahko pa tudi zdravila, alkohol in presnovne bolezni.
Hepatitis predstavlja pomemben javnozdravstveni problem; samo s tipom B in C je namreč po svetu okuženih 550 milijonov ljudi. Poznamo vsaj sedem virusov hepatitisa, a najbolj razširjeni so hepatitisi A, B in C. Proti hepatitisu A in B se lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem, proti drugim virusnim hepatitisom pa za zdaj cepivo še ne obstaja, pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
Virus hepatitisa se prenaša s stikom z okuženo krvjo, s spolnimi odnosi in z matere na otroka med nosečnostjo ali pri porodu. Okužba je možna tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes in akupunkturi. Visoko tveganje za okužbo je med intravenskimi uživalci drog, ki uporabljajo skupni pribor.
Po ocenah epidemiologov živi v Sloveniji približno 20.000 kroničnih nosilcev virusa in med njimi je veliko kroničnih jetrnih bolnikov. Kako se bo jetrno vnetje odražalo in kakšne posledice bo pustilo, je odvisno od lastnosti virusa, obrambnih sposobnosti organizma in nekaterih zunanjih dejavnikov.
Verjetnost za raka na jetrih pri kronično okuženih z virusom hepatitisa B je desetkrat večja, kot je tveganje za nastanek pljučnega raka pri kadilcih. Akutna okužba pri 90 odstotkih odraslih v glavnem mine brez posledic. Pri 10 odstotkih okuženih odraslih, 25 odstotkih okuženih otrok in 80 odstotkih okuženih novorojenčkov pa bolezen preide v kronično obliko, ko virusna okužba traja vsaj šest mesecev in se kaže s patološkimi izvidi laboratorijskih preiskav krvi za oceno delovanja jeter ter s spremembami jetrnega tkiva. Kronični bolniki lahko v nekaj letih zbolijo za jetrno cirozo oziroma jetrnim rakom.
V Sloveniji je cepljenje proti hepatitisu B od leta 1998 obvezno za otroke ob vstopu v šolo. Poleg teh je obvezno še za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi s hepatitisom B, dijake in študente, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni možnosti okužbe, novorojenčke na okužbo pozitivnih mater ter za nekatere druge rizične skupine, kot so hemofiliki, bolniki s kroničnim jetrnim obolenjem, bolniki z virusom hiv in aidsom ter še nekateri drugi bolniki.
Za učinkovito zaščito s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B so potrebni trije odmerki v šestih mesecih. Po doslej znanih podatkih traja zaščita več kot 20 let.
(STA).
Po svetu s hepatitisom okuženih 550 milijonov ljudi
Po ocenah epidemiologov živi v Sloveniji približno 20.000 kroničnih nosilcev virusa in med njimi je veliko kroničnih jetrnih bolnikov
Danes obeležujemo svetovni dan hepatitisa, virusne bolezni jeter, ki jo najpogosteje sprožijo virusi, lahko pa tudi zdravila, alkohol in presnovne bolezni.
Hepatitis predstavlja pomemben javnozdravstveni problem; samo s tipom B in C je namreč po svetu okuženih 550 milijonov ljudi. Poznamo vsaj sedem virusov hepatitisa, a najbolj razširjeni so hepatitisi A, B in C. Proti hepatitisu A in B se lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem, proti drugim virusnim hepatitisom pa za zdaj cepivo še ne obstaja, pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
Virus hepatitisa se prenaša s stikom z okuženo krvjo, s spolnimi odnosi in z matere na otroka med nosečnostjo ali pri porodu. Okužba je možna tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes in akupunkturi. Visoko tveganje za okužbo je med intravenskimi uživalci drog, ki uporabljajo skupni pribor.
Po ocenah epidemiologov živi v Sloveniji približno 20.000 kroničnih nosilcev virusa in med njimi je veliko kroničnih jetrnih bolnikov. Kako se bo jetrno vnetje odražalo in kakšne posledice bo pustilo, je odvisno od lastnosti virusa, obrambnih sposobnosti organizma in nekaterih zunanjih dejavnikov.
Verjetnost za raka na jetrih pri kronično okuženih z virusom hepatitisa B je desetkrat večja, kot je tveganje za nastanek pljučnega raka pri kadilcih. Akutna okužba pri 90 odstotkih odraslih v glavnem mine brez posledic. Pri 10 odstotkih okuženih odraslih, 25 odstotkih okuženih otrok in 80 odstotkih okuženih novorojenčkov pa bolezen preide v kronično obliko, ko virusna okužba traja vsaj šest mesecev in se kaže s patološkimi izvidi laboratorijskih preiskav krvi za oceno delovanja jeter ter s spremembami jetrnega tkiva. Kronični bolniki lahko v nekaj letih zbolijo za jetrno cirozo oziroma jetrnim rakom.
V Sloveniji je cepljenje proti hepatitisu B od leta 1998 obvezno za otroke ob vstopu v šolo. Poleg teh je obvezno še za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi s hepatitisom B, dijake in študente, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni možnosti okužbe, novorojenčke na okužbo pozitivnih mater ter za nekatere druge rizične skupine, kot so hemofiliki, bolniki s kroničnim jetrnim obolenjem, bolniki z virusom hiv in aidsom ter še nekateri drugi bolniki.
Za učinkovito zaščito s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B so potrebni trije odmerki v šestih mesecih. Po doslej znanih podatkih traja zaščita več kot 20 let.
(STA).
