Greta
- Ustvarjalec teme ozze
- Začetni datum
K da je z našimi levaki kaj drugače.
Vonta pred zavodom sv. Stanislava.
Vonta pred zavodom sv. Stanislava.
Povsem pričakovano. Že od prvega dne pravim, da je kuzla hudo bolna na možganih.
Tukaj se lepo vidi kako nas ropajo pri belem dnevu
Malo zavajajoča tabela. Ker noter ni le omrežnina. Za primer: pri El. gorenjska dobiček za 2023 vkljulčuje tudi dobiče Gorenjskih Elektrarn kot hčerinske družbe.
Sicer pa: imajo dobička toliko, kot hoče lastnik, ki si ga preko dividend tudi izplača. Lastnik je pa itak država.
Sicer pa: imajo dobička toliko, kot hoče lastnik, ki si ga preko dividend tudi izplača. Lastnik je pa itak država.
To je vse prepoceni da bi naneslo za milijarde. Severino smo pa imeli tudi v "privat sektorju" za novo leto. Je znižala tarife.
v privat lahko imate tudi Arturja na drogu.
vse kar sem napisal je pač zapravljanje javnega denarja, ki je namesnko drugam usmerjen, vsaj tako nam servirajo. Bodimo transparentni pa na položnico postavko "zabava za zaposlene ali posvečene v energetiki"
pa rešeno.
vse kar sem napisal je pač zapravljanje javnega denarja, ki je namesnko drugam usmerjen, vsaj tako nam servirajo. Bodimo transparentni pa na položnico postavko "zabava za zaposlene ali posvečene v energetiki"
pa rešeno.
Falil si bistvo. Aktualne konstrukcije ne prenesejo pogostih vremenskih pojavov. Stvar je razpadla daleč pred amortizacijo in še to ne zaradi izjemnega dogodka, ampak nečesa dokaj normalnega.
Se strinjam.
Zato pa so tu zavarovalnice. In njih premije.
Ni to prva, ne zadnja neumnost človeške gradnje. In ne bi bila ne prva ne zadnja firma, ki bi šla cugrund, zaradi lastne neumnosti.
Solarni paneli imajo pač veliko površino. Isto kot plehnate strehe. Ko jih veter zajame, pač leti. Temu ustrezna potem mora biti tudi postavitev/gradnja.
Zato pa so tu zavarovalnice. In njih premije.
Ni to prva, ne zadnja neumnost človeške gradnje. In ne bi bila ne prva ne zadnja firma, ki bi šla cugrund, zaradi lastne neumnosti.
Solarni paneli imajo pač veliko površino. Isto kot plehnate strehe. Ko jih veter zajame, pač leti. Temu ustrezna potem mora biti tudi postavitev/gradnja.
Premija se ne zaračunava enako za eno domačo sončno elektrarno, kot za eno v vukojebinah.
Drugače pa poanta zavarovanj je uravnilovka rizikov. Brez te ne gre. Drugače zavarovalnic ne rabimo.
In kaka je razlika med fabriko dizelic, ki jo je zalila poplava in to elektrarno, ki jo je odpihnil veter, obe sta pa bili zavarovani?
Ena je grajena na poplavnem področju, druga na vetrovnem.
Stvar zavarovalnice, kako si bo računala rizike in s tem premije.
Drugače pa poanta zavarovanj je uravnilovka rizikov. Brez te ne gre. Drugače zavarovalnic ne rabimo.
In kaka je razlika med fabriko dizelic, ki jo je zalila poplava in to elektrarno, ki jo je odpihnil veter, obe sta pa bili zavarovani?
Ena je grajena na poplavnem področju, druga na vetrovnem.
Stvar zavarovalnice, kako si bo računala rizike in s tem premije.
Razlika je samo v pogostosti pojavov. Ena konkretna burja je vsakih 14 dni. Poplav pa nimamo ravno vsak mesec.
Še to: po definiciji so solarni paneli izjemno izpostavljeni vremenskim vplivom. Problem je, da so hkrati nanje zelo občutljivi. Če bi dobro prenesli veter ali točo, ne bi bilo panike. Dejansko je pa ravno obratno. Neumno je predvsem čudenje, ko se zgodi strojelom. Pa ni vprašanje, če, ampak kdaj. Tu imamo lep primer, ko stvar z amortizacijsko dobo 20-25 let razpade v enem letu. Če primerjamo okoljske vplive glede na output tega konkretnega projekta, je le-ta čista katastrofa.
Podobne teme
