30m2 so enostavni objekti - npr garaža
Enostavni objekti so:
1. pomožni objekti, med katere sodijo:
– objekti za lastne potrebe,
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti in
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;
2. začasni objekti, med katere sodijo:
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi,
– začasni objekti, namenjeni prireditvi in
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju;
3. vadbeni objekti, med katere sodijo:
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem in
– vadbeni objekti, namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč;
4. spominska obeležja;
5. urbana oprema.
Tukaj imaš cel zakon
2.3.1 Pomožni objekti
5. člen
(vrste objektov za lastne potrebe)
Objekti za lastne potrebe so:
1. bazen, to je montažni ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, globina pa do 1,5 m, merjeno od roba do dna;
2. drvarnica, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za hrambo trdega kuriva, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
3. garaža, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje osebnih motornih vozil, če je njena tlorisna površina do 30 m2, višina do 3 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m, pri večjem razponu pa morajo biti nosilni deli montažni in dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
4. lopa, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje orodja, vrtne opreme in podobno, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
5. nadstrešek, to je manjša streha, odprta ali deloma zaprta, pred vhodom v objekt, ali nad gostinskim vrtom, ali namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za
komunalne odpadke in podobno, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, njegova konstrukcija postavljena na zemljišče, višina in razponi pa enaki kot pri garaži;
6. steklenjak, to je s steklom pokrit prostor za gojenje vrtnin in drugih rastlin ali narejen kot zimski vrt, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
7. rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m3;
8. uta oziroma senčnica, to je manjša, navadno lesena, delno odprta pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen sedenju in počitku, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m.
6. člen
(vrste ograj)
(1) Ograje so:
1. medsosedska ograja, to je ograja, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče in vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, če je njena višina do 1,8 m;
2. varovalna ograja, to je ograja, namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest oziroma drugih javnih cest, železnice, letališč, vzletišč in objektov navigacijskih služb zračnega prometa, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost, vključno s pašo živine, če je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je žična oziroma s kovinskimi stebrički in plastično mrežo ter elastičnim vpetjem, njena višina do 4,5 m;
3. igriščna ograja, to je ograja, namenjena razmejitvi športnega ali otroškega igrišča od javne ali druge površine, če je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je žična, njena višina do 4,5 m;
4. protihrupna ograja, to je ograja, namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino, če je montažna;
5. oporni zid oziroma škarpa, to je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, namenjena za preprečevanje usipanja oziroma drsenja zemlje, če je najvišja točka konstrukcije med spodnjim in zgornjim zemljiščem 1,2 m.
(2) Sajena živa meja oziroma vrsta strnjeno nasajenega grmičevja ali nizkega drevja na meji s sosednjim zemljiščem, se ne glede na to, da je namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče ali vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, ne šteje za ograjo.
(3) Ograditev posameznih delov gozda, njive ali druge vrste kmetijskega zemljišča, ki je potrebna zaradi zaščite mladja, pridelka ali živine pred divjadjo za čas uskladitve populacije
divjadi z okoljem, zaradi zaščite varstva naravnih vrednot oziroma pomembnih habitatov ogroženih vrst ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj, se ne šteje za ograjo.
7. člen
(vrste pomožnih infrastrukturnih objektov)
Pomožni infrastrukturni objekti so:
1. pomožni cestni objekti, med katere sodijo:
– objekt za odvodnjavanje ceste, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m3/min oziroma je v
primeru gozdne ceste profil prepusta do 1 m;
– protihrupna ograja – ni pogojev;
– cestni snegolov, to je objekt v obliki palisade, ki zadržuje sneg, da se ne usipa na cestišče – ni pogojev;
– objekt javne razsvetljave – ni pogojev;
– cestni silos, to je priročno skladišče orodja in opreme za vzdrževanje cest ter soli in peska za posipavanje cest, če je njegova prostornina do 300 m3;
– pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, če je skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m;
– avtobusno postajališče, to je prostor ob vozišču ceste, namenjen za kratkotrajno ustavljanje avtobusov, dokler vanj oziroma iz njega ne vstopijo oziroma izstopijo potniki, če je
njegova tlorisna površina v skladu s cestno-prometnimi predpisi določena za kratkotrajno ustavitev največ enega zglobnega avtobusa;
– cestninska postaja, to je poseben prostor na uvozih in izvozih tistih javnih cest, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se za njihovo uporabo plačuje cestnina, na katerem se opravlja nadzor nad tem, ali je bila cestnina za določeno vrsto motornega vozila plačana oziroma na drug predpisan način poravnana, če je tlorisna površina cestninske hišice do 35 m2, v primeru da je potreben tudi nadstrešek, pa če je njegova širina do 10 m, višina konstrukcije pa do 7,5 m nad terenom;
2. pomožni železniški objekti, med katere sodijo:
– objekt za odvodnjavanje železniških tirov, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m3/min;
– protihrupna ograja – ni pogojev;
– palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže, ki zadržujejo sneg in padajoče kamenje, da se ne usipa na železniške tire – ni pogojev;
– objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;
– zavetiščna utica ali tipski zabojnik, to je prostor za železniške nadzornike in priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje železniških tirov, če je njegova tlorisna površina do 30 m2;
– zavetišče na železniških postajališčih, če je njegova tlorisna površina do 50 m2;
3. pomožni letališki objekt, to je večnamenski objekt oziroma naprava, ki se začasno zgradi zaradi preverjanj, usmerjanj, monitoringa, signalizacije ali s podobnim namenom, če njegovo
postavitev odobri organ, pristojen za letalstvo;
4. pomožni pristaniški objekti, med katere sodijo:
– objekt za odvodnjavanje pristaniške ploščadi, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do
5 m3/min;
– plavajoča ploščad za privezovanje ladij, če jo gradi upravljavec pristanišča in je njena površina do 150 m2;
– objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;
– pristaniški zabojnik, to je prostor za nadzornike ladijskega prometa in priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje pristaniške ploščadi in za reševanje, če je njegova tlorisna
površina do 30 m2;
5. pomožni žičniški objekti, med katere sodijo:
– objekt prometne oziroma varnostne signalizacije, to je konstrukcija za namestitev ustreznih usmerjevalnih semaforjev – ni pogojev;
– objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;
– žičniški zabojnik, to je prostor za strojnike za nadzor delovanja žičnic in delovanja smučišč ter priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, če je njegova tlorisna površina do 30 m2;
6. pomožni energetski objekti, med katere sodijo:
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje – ni pogojev;
– ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih – ni pogojev;
– transformatorska postaja, to je naprava za pretvorbo visoke napetosti na nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, če je njena tlorisna površina do 20 m2;
– signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih – ni pogojev;
– relejna hišica, to je prostor za namestitev opreme elektroenergetskih objektov in nadzornike delovanja elektroenergetskega omrežja – ni pogojev;
– priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah – ni pogojev;
– priključek na distribucijsko plinovodno omrežje – ni pogojev;
– etažni plinski priključek za etažno ogrevanje – ni pogojev;
– tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 – ni pogojev;
– priključek na vročevod oziroma toplovod – ni pogojev;
7. pomožni telekomunikacijski objekti, med katere sodijo:
– sekundarno telekomunikacijsko omrežje – ni pogojev;
– bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, ki so sestavljene iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in telekomunikacijske opreme oziroma naprav v primernem prostoru ali zabojniku, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) antenski drog, ki je na novo postavljen na stavbo, je lahko visok največ 10 m nad površino strehe, antenski drog, ki je postavljen na obstoječi steber, zgrajen na podlagi gradbenega
dovoljenja, pa je lahko visok največ 5 m nad zgornjim robom stebra,
b) pri antenskih nosilcih, ki so na antenskem drogu, postavljenem na stavbo, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,5 m od strešine, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na obstoječi steber, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5 m od terena, če stoji steber na zemljišču oziroma najmanj 1,5 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,5 m in
c) prostor s telekomunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi in sicer mora biti v tistem njenem delu, ki ni namenjen javni rabi oziroma se v njem ne zadržujejo ljudje; če pa je to zabojnik, pa je lahko postavljen ob obstoječih drogovih, stebrih oziroma stolpih, njegova tlorisna površina pa je lahko do 30 m2;
8. pomožni komunalni objekti, med katere sodijo:
– vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje – ni pogojev;
– objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 4 m od terena do kapi;
– kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje – ni pogojev;
– tipska oziroma montažna greznica, to je obzidana in pokrita jama za zbiranje fekalij oziroma komunalnih odpadnih vod, če je njena prostornina do 50 m3;
– mala tipska čistilna naprava, to je objekt za čiščenje fekalij oziroma komunalnih odpadnih vod s tlorisno površino do 100 m2 in s kapaciteto do 100 populacijskih enot;
– ekološki otok, to je prostor, kjer se izvajalcu javne službe prepuščajo ločene frakcije komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, če je njegova tlorisna površina do 100 m2;
– cestni priključek na javno občinsko cesto, če je njegova širina do 3 m in je pridobljeno soglasje upravljavca takšne ceste;
9. pomožni objekti na mejnih prehodih, med katere sodijo:
– obmejna stavba, to je stavba, namenjena za opravljanje varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzorstva na območju mejnega prehoda, če je njena tlorisna površina do 30 m2;
– objekt varnostne signalizacije – ni pogojev;
– objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;
– nadstrešnica nad mejnim prehodom, če je njena površina do 120 m2, višina konstrukcije pa do 7,5 m nad terenom.
8. člen
(vrste pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov)
(1) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so:
1. čebelnjak, to je manjša pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom s čebeljimi panji, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina, merjeno od terena do kapi in
razpon nosilnih delov pa do 3 m;
2. gnojišče, to je objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, če je njegova tlorisna površina do 60 m2;
3. gnojna jama, to je objekt za skladiščenje gnojnice ali gnojevke, če je njegova prostornina do 150 m3;
4. gozdna cesta, to je ozek pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske in gozdne mehanizacije za prevoz lesa do javne ceste, če je njegova dolžina do 2 km;
5. gozdna učna pot, to je ozek pas zemlje, pripravljen za hojo po gozdu – ni pogojev;
6. gozdna vlaka, to je ozek pas zemlje, pripravljen za spravilo lesa do gozdne ali javne ceste, če je njegova dolžina do 1 km;
7. gozdna žičnica, namenjena gospodarjenju z gozdom oziroma za spravilo lesa do gozdne ali javne ceste, če je njena dolžina do 1 km;
8. kašča, to je manjša pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje žita, koruze in drugih poljščin, če je njena tlorisna površina do 20 m2, višina, merjeno od terena do kapi in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
9. kozolec, to je prekrita, praviloma lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, če je pri enojnem kozolcu dolžina do 30 m, pri dvojnem kozolcu pa tlorisna površina do 60 m2, višina do 4 m, merjeno od terena do kapi in razpon nosilnih delov do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, ali pa mora biti konstrukcija kozolca v celoti iz lesa;
10. kmečka lopa, to je manjša pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje kmetijske mehanizacije, če je njena tlorisna površina do 30 m2,
višina, merjeno od terena do kapi in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
11. poljska pot, to je ozek pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije, če je njegova dolžina do 1 km, širina pa do 2,5 m in je brez priključka na javno cesto;
12. rastlinjak, to je pokrit prostor za gojenje rastlin oziroma s plastično folijo ali steklom nadkrita greda oziroma grede, namenjen za gojenje vrtnin oziroma rastlin, če je njegova
tlorisna površina do 100 m2, višina do 3 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
13. ribnik kot vodno zajetje, to je umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo in če je njegova tlorisna površina v primeru betonskega korita do 30 m2, v primeru umetno narejene ali naravne kotanje do 100 m2, globina od terena oziroma roba korita do dna pa do 2 m;
14. silos, to je objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme, če je pri koritastem silosu tlorisna površina do 100 m2 in prostornina do 300 m3, pri stolpastem silosu pa če je višina do 6 m, tlorisna površina pa do 30 m2;
15. skedenj, to je prekrito kmečko gospodarsko poslopje z delovnim prostorom za mlatenje in prostori za shranjevanje sena in slame, če je njegova tlorisna površina do 120 m2, višina do 4 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
(2) Hlev, pastirska koča, zidanica in obora za gojenje divjadi ter izvedba namakalnih in osuševalnih jarkov se ne štejejo za pomožni kmetijsko-gozdarski objekt.