Citat:
Župan Kangler se je glede na vse večjo nezadovoljstvo v mestu odločil, da se preobleče v klošarja, dokler vsi skupaj malo ne pozabijo na to. Tako se potem preoblečen sprehaja po ulici, ko pride mimo njega stara ženica in ga ogovori:
“Kangler, si to ti?”
Kanglerja zagrabi panika in odhiti domov, kjer se še dodatno zamaskira. Vendar malo kasneje spet naleti na isto babico, ki ga ponovno vpraša:
“Kangler povej no, si to res ti?”
Kangler se še enkrat obrne in steče nazaj v Duplek ter se še dodatno zamaskira. Obleče še bolj strgana oblačila, po obrazu se namaže z umazanijo, na glavo pa si povezne še star klobuk. Pomirjen se spet poda v mesto, a glej ga zlomka, babica ga spet prepozna!
“Kangler, daj no, si al nisi?” ga vpraša.
Kangler se naposled vda v usodo in zašepeta: “Ja sem babica, samo kak pa te veste?!”
Babica se mu še približa in zelo potihem odvrne: “Pa nisem jaz nobena babica, to sem jaz Barada!”