Gospodarska kriza...razlaga po kmečki logiki

Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.

kozarec

ALTERKA 08
29. jul 2007
4.802
0
36
na šihtu
Citat:
Uporabnik Baltazar pravi:
Točno to kar ti trdiš, je idiotizem in popolna laž. To, da jest oz vsak človek delam, razmišljam, ustvarjam, ni zaradi kreditnega denarja. Pehanje za odplačevanjem obresti NI gonilo napredka ampak, je OVIRA napredka. Ne ješ denarja, ampak hrano. Ne proizvajaš denarja, ampak dobrine, produkte, storitve.

Denar je scoring sistem ekonomije in nič več. Zato mora bit ta točkovni sistem pravičen, kar pa obstoječi ni. Rezultat tvojega opevanega denarja je največja razslojenost, živimo v blaginji, a hkrati živi ogromno ljudi v pomanjkanju in vedno majša manjšina v obilju.

Kar mi je smešno a hkrati tragično je to, da ste zagovorniki obstoječega status quo dejansko žrtve tega sistema. Brez njega bi vam šlo veliko bolje. A raje verjamete sladkim lažem, kot da bi pogledali kruti resnici v oči.

Ste čuvarji obstoječeka, lahko mu rečem tudi zločinskega, monetarnega sistema. Samooklicani psi čuvarji, ki skupaj z ovcami drvite v propad. In ko glas razuma reče, hej, drvite v prepad, raje ubijete prinašalca slabe novice, kot da bi se soočili z resnico.

Sory, cesar je nag.

Pozabil si dodati amen.
(zapet v latinskem koralu).

Pa-pa.
smile-1.gif
 

SnuffyZ32

Pripravnik
11. okt 2007
199
0
16
Obišči stran
Ne vem ce sta (ste) imeli to debato ze prej, vendar te pomoje ljudje ne razumejo, ker ne razumejo kako funkcionira fractional reserve banking s centralnimi bankami. Ko ti reces da je monetarni sistem za [censored], pomoje mislijo, da mislis kapitalizem. Pa tud o cist logicnih posledicah kapitalizma bi se dalo kasno rect, ampak je ze druga tema.

Jaz se drugace naceloma strinjam s fractional reserve bankingom in fiat denarjem. Je nek nacin, da se kolicina denarja v obtoku avtomatsko regulira glede na velikost/potrebe gospodarstva, problem pa so centralne banke in "provizija" na uporabo denarja per-se. To da so privatne naceloma nima veze (lahko bi provizija bila odvajana drzavi in delovala neprofitno, ceprav v tem primeru nebi bilo interesa), je pa odgovor ZAKAJ je tako in zakaj se tako trudijo, da tako tudi ostane. Cel sistem je dokaz sam sebi, da je kontroliran v privatne namene.

Ce bi bila centralna banka v lasti drzave, bi se obrestna mera lahko vrnila nazaj v gospodarstvo in je na nek nacin samo se en davek.

Za tiste, ki ne razumejo kaj je denar in od kod pride pa me zanima kako si pojasnijo KOMU za vraga je usa dolzna nevem kolk triljonov dolarjev?? Svetu? Evropi? Kitajski? Ne, svoji centralni banki. Cuden bi to bil odnos ce bi drzava bla lastnica centralne banke in bi si od nje morala po obrestni meri sposojat denar, a ne? To ni nikaksen conspiracy, to je osnova tega kar mamo. In je najvecji nateg v zgodovini clovestva.

In kot si rekel, konstantna inflacija je logicna posledica med drugim. Pomoje +- nekje z obrestno mero centralne banke v povprecju.

Stvari so tako izredno enostavne. Enostavnejse od davcne napovedi pri nas. Razlog zakaj jo ljudje ne razumejo, poleg splosne nezainteresiranosti in nerazsirjenosti informacij o tem kaj za vraga je denar, je, da ne morejo doumet krutosti in egoizma homo sapiensa, da sproducira kaj takega. Mislim, da je kapitalizem odlicen odraz cloveske narave. To bodo spet zelo redki stekali. Zal.

lp,
Sasa
 

majana

Pripravnik
25. maj 2008
162
0
16
cakej, potem bilo je nekako tko
banke so imele nizke obresti na kredite (za fizicne), potem je veliko ljudi zacelo zidat bajte, tudi tisti, ki so bili manj kreditno sposobni, potem pa kaj? so masovno izgubljali sluzbe? zakaj?
tisto s firmami stekam, pac firma vzame miljon kredita, potem pa propade in podobno.
 

Baltazar

Pripravnik
17. sep 2007
955
0
16
Dobro si to povzel. Se pa ne strinjam s kreditnim denarjem niti s tem, da trg kontrolira količino denarja, kar fractional reserve banking je.

Denar bi moral biti točkovni sistem ekonomije. Enostaven, transparenten, fer. V našem primeru pa je denar predmet trgovanja, kar načeloma lahko pomeni to, da trg regulira potrebno količino denarja. Vendar denarni trg ni trg v smislu samoregulativnega sistema, ampak špekulantski trg. Obstoječi sistem ne more biti drugačen kot špekulativen, saj žene ljudi v nenehno obračanje denarja, saj z inflacijo izgublja vrednost. Izkaže se, da izgublja ekonomija, ki ustvarja vrednost nasproti bančnikom in vsem drugim oblikam služenja na denarju, ki to vrednost legalno pokradejo.

Problem v splošnem je ta, da ljudje vse svoje življenje živimo v tem kradljivem sistemu. Zato si večina sploh ne dopusti dvomiti v obsoječi sistem. A je po mojem mnenju eno glavnih gonil propada družbe. Rabil bi malo več časa, da razložim, kam vodi nenehna eksponentna rast, ampak to si lahko vsak zainteresiran sam preveri. Vodi v propad, trajnost je v direktnim nasprotjem z nenehno rastjo, ki jo monetarni sistem zahteva. Zemlja je končni vir in smo že zelo blizu točke, ko eksponentna funkcija zdrvi preko meja zmožnosti končnega vira.

Bottom line je ta: brez temeljne spremembe monetarnega sistema ni trajnostnega razvoja, brez trajnostnega razvoja ni preživetja za vse ljudi, ki tlačimo zemljo in se množimo.
 

Infernus

Fizikalc
8. jun 2008
2.301
5
38
To kar sprašuješ... Citat iz Dnevnika

Citat:
Intervju: dr. Ingo Walter, profesor financ na newyorški univerzi
Življenja neke hipoteke pod mikroskopom
Kako so ZDA zgrmele v brezno finančne krize. Od hipoteke, ki je kapljica, prek finančnih posrednikov do morja slabih bančnih terjatev.

Dnevnikov objektiv - sobota, 04.10.2008 Tekst: Andrej Brstovšek, New York

Leta 2004 je Jake s Floride uresničil svoje sanje in kupil hišo. Kredit je zavaroval z nepremičnino, kar se je zdelo še posebno primerno, ker je njena vrednost rasla. Štiri leta kasneje je njegova hipoteka kaplja v morju tistih, ki so krive za globalno finančno krizo. Jake je izmišljena oseba, njegov primer še zdaleč ne. Ime si je izmislil profesor Ingo Walter, ki na Sternovi šoli za poslovodstvo na newyorški univerzi NYU poučuje finance, upravljanje podjetij in etiko.



7d38ce1345f4a95ba08d677b3683ed20.jpeg
dr. Ingo Walter (Foto: Andrej Brstovšek)

Primer Jaka smo v pogovoru uporabili za ponazoritev tega, kaj se je s povprečno ameriško hipoteko dogajalo v zadnjih letih in kako je postala vpeta v zapletene in občutljive finančne mehanizme, ki so se naglo zlomili in pripeljali do najhujše finančne krize v zadnjih osemdesetih letih.

Dr. Walter je avtor, soavtor ali urednik šestindvajsetih knjig s področja gospodarstva. V zadnji iz leta 2006 je analiziral pok borznega balona ob prehodu v novo tisočletje in neustrezen nadzor finančnih trgov. Nedolgo po izdaji knjige je na trgih počilo znova.

Vrnimo se v leto 2004. Jake se je ravnokar odločil kupiti hišo za 300.000 dolarjev. Kakšne pogoje je moral izpolniti, da je dobil hipotekarni kredit?

Obstajajo različne oblike hipotek, glede na vrednost nepremičnine in glede na odplačilno sposobnost lastnika. Praviloma so razdeljene na prvovrstne (prime) hipoteke, pri katerih mora imeti kreditojemalec primeren dohodek za odplačevanje kredita in položiti deset do petnajst odstotkov vrednosti, torej 30.000 do 45.000 dolarjev. Potem pa so tu drugorazredne hipoteke, kjer najemnik kredita ob nakupu ne da nobenega pologa ali pa ima dohodek nižji od ravni, ki se običajno zahteva.

Hišo si torej lahko dobil tudi kar tako, na lepe oči?

Da, brez pologa. Kupljena nepremičnina je krila vso hipoteko. Teoretično to ni problem, če je vaš prihodek visok. Običajno mesečni obrok kredita ne sme znašati več kot dvajset odstotkov neto plače. V resnici pa je bil ta odstotek v mnogih primerih precej višji. Tisti, ki so najemali kredit, so imeli torej prenizke dohodke oziroma so ob nakupu položili zelo malo ali nič.

Kako so sploh dobili hipoteko?

Pri večini drugorazrednih hipotek je posojilo sklenil posrednik. Eden izmed razlogov je ta, da mnoge banke v revnih predelih države, tu v New Yorku denimo v južnem Bronxu, nočejo odpreti poslovalnic, ker so ljudje revni, posla je malo, ponekod je veliko kriminala. Podobno malo bank je na podeželju Floride, Virginije in drugje. Zato so se ljudje obračali na posrednike. V vsaki revnejši četrti boste takoj poleg trgovine našli kakšno pisarno, kjer na vratih piše "hipotekarni posrednik". Ta posrednik bo samo sklenil posel in ga posredoval lokalni banki. Za to bo dobil provizijo. Seveda mora nekdo nadzirati, kaj se z zastavljeno hišo dogaja, ker je ta garancija za posojilo. To je naloga nepremičninskega cenilca, ki dobi provizijo od posrednika. Posrednik želi čim večjo vrednost posla, zato bo cenilca spodbujal, da nepremičnino dobro oceni. To je torej očitna spodbuda slabim hipotekam, saj nista nadzoru izpostavljena ne posrednik ne cenilec. Študije kažejo, da znaša zaslužek teh fantov 0,5 odstotka posla, od tega je petina čisti dobiček.

Kdo torej posodi denar?

Običajno lokalna, manjša banka, ki ji posrednik posreduje posel.

Zakaj pa posoja denar pod takšnimi pogoji?

Ker ta banka nima interesa, da bi hipoteko obdržala. Če bi hipoteko obdržala, bi morala biti zelo previdna, da je sklenjena s kupcem, ki ima ustrezne dohodke. Toda banka bo hipoteko prodala naprej drugi banki, recimo ji banka B. Ta banka B torej lokalni banki vrne denar, vložen v Jakovo hipoteko. S tem denarjem lahko lokalna banka sklene novo hipotekarno posojilo in tako krog teče naprej.

Kaj ima banka A od tega posla z Jakovo hipoteko?

Dobi provizijo za sklenitev posla, torej provizijo za to, ker posel izvira od nje oziroma ker je prva, ki je posodila denar. Pri lokalni banki se torej ponovi zgodba posrednika: dobi provizijo, ni pa izpostavljena tveganju, če hipoteka propade. Njena nova lastnica je zdaj banka B. Če bi ta banka obdržala hipoteko, bi se prepričala, ali je z Jakovo hišo vse v redu, ali ima družina dovolj prihodkov in ali je posrednik vse to preveril. Toda tudi banka B hipoteke ne bo obdržala. Prodala jo bo naprej, in sicer velikim kompleksnim finančnim inštitucijam, kot so investicijske ali druge velike banke, JP Morgan Chase, Goldman Sachs, Citigroup in tako naprej. Če bi te obdržale hipoteko za naslednjih 25 let, bi se dobro prepričale, ali banka B, banka A in posrednik vedo, kaj počno. Toda tudi one je nimajo namena obdržati. Vendar je ne bodo več prodale drugi banki, ampak jo bodo vložile v svojo na novo ustanovljeno skrbniško družbo. Gre za družbe, ki jih imenujejo Special Purpose Vehicle (SPV).

Zdaj je hipoteka prestala že štiri prenose.

Da. Zdaj SPV Jakovo hipoteko in še recimo devetsto drugih združi v "bazen" hipotek. SPV je lastnik teh hipotek in s tem lastnik obresti, ki jih na hipoteke plačujejo lastniki nepremičnin. In ta bazen hipotek bo SPV poslal na trg in ga prodajal v obliki vrednostnih papirjev. Gre za hipotekarne obveznice (mortgage backed securities ali MBS). Ta obveznica je likvidna, lahko jo kupuješ, prodajaš, trguješ. Kaj je torej ta proces naredil? Neunovčljivo premoženje, ki se ga ne sme prodajati in kupovati, torej Jakovo hišo, je spremenil v unovčljivo, ki ga je mogoče kupiti. Procesu se reče sekuritizacija ali listinjenje in je zelo razširjen. SPV-ji prek njega s prodajo obveznic dobijo nazaj denar, ki ga je finančna inštitucija, ki jih je ustanovila, plačala za nakup hipotek. Poleg tega za sekuritizacijo dobijo še provizijo.

Garancija tem hipotekarnim obveznicam so obresti, ki jih plačujejo Jake in drugi kreditojemalci. Te obveznice pa je treba oceniti. Zato mora ustanovitelj SPV dobiti oceno neodvisnih agencij, kot sta Standard & Poor's ali Moody's. Agencije, ki izdajajo te bonitetne ocene, bodo pogledale strukturo bazena hipotek in poroštvo, ocenile bodo, koliko premoženja stoji za hipotekami. A ne pozabite: te ocene niso zanesljive. Če je bil proces ocene tveganja od začetka slab, bodo te agencije v roke dobile nezanesljive podatke. Same si ne gredo ogledat hiš, ampak vzamejo informacije, ki jih dobijo denimo od Citigroupa. In Citigroup jim da le tisto, kar je dobil od prejšnje banke, ta pa od lokalne banke in cenilca. Če je problem na začetku verige, bodo slabe informacije tekle skozi ves sistem.

Kdo je torej zagrešil "zločin"?

Nihče ni zagrešil zločina. Ni spodbude, da bi se prepričali, da informacije o kreditojemalcu držijo. Vsak se zanaša na tistega, od kogar je informacije dobil. Problem je v sistemu: nihče v resnici ni Jakov upnik, ki bi imel močan interes za zanesljivost informacij.

Recimo zdaj, da ta bazen hipotek z Jakovo hipoteko na podlagi slabih informacij dobi oceno A+. Gre za tako imenovane kreditne bonitete, ocene pa gredo od AAA+ navzdol do C. Recimo, da je ta bazen hipotek skupno vreden 80 milijonov dolarjev. Preden ga pošljejo na trg, ga razkosajo na tranše. Predstavljajte si ga kot kos papirja, ki ga najprej narežete na trakove. In vsak trak ima zgornji, srednji in spodnji del, ki se na trgu prodajajo ločeno. To so tri tranše. Vsi zgornji deli na vsakem traku imajo najboljšo oceno AAA+, čeprav je skupna ocena bazena samo A+. Tako je zato, ker ima lastnik tega zgornjega dela pravico, da prvi prejme plačilo za svojo investicijo. Ocene potem padajo. Srednja tranša ima vmesno oceno, spodnja najslabšo. Tranš je lahko na posameznem traku tudi več, denimo pet. Lastnik tiste na koncu bo zadnji dobil izplačilo za svoj vložek. Če gre torej kaj narobe, če Jake in drugi kreditov ne plačujejo, lastniki teh spodnjih tranš prvi nastradajo. Zato jim pravimo strupeni odpad (toxic waste).


Zakaj potem kdo kupi ta strupeni odpad?

Recimo, da je povprečna obrestna mera tega bazena devetstotih hipotek sedem odstotkov. Kdor ima v rokah zgornjo tranšo AAA+, bo imel le triodstotno obrestno mero na svoj vložek, ker ima v rokah najbolj varno naložbo. Lastnik tranše na sredini traku z oceno BB bo morda dobil osem odstotkov. Lastnik strupenega odpada bo dobil osemnajstodstotno obrestno mero na vložek. Lastnik strupenega odpada ima torej v rokah dobro naložbo, če trg nepremičnin cveti. Osemnajst odstotkov je velik donos. Zakaj ne bi kupili odpadkov, če je vaš portfelj dovolj razpršen? Problem seveda nastane, ko ljudje prenehajo plačevati kredite. Najprej bo nastradal lastnik strupenega odpada. Tisti z deležem AAA+ bo še naprej prejemal prihodke, ker vsi kreditojemalci ne bodo nehali plačevati obrokov, tako da bodo prilivi še prihajali, čeprav ne vsi. Z lastniki teh najboljših tranš je tako, kot bi bili v hiši, ki jo prizadene poplava. Pritličje je poplavljeno, ampak vi ste v tretjem nadstropju.

Delitev na trgu pa nato poteka še naprej. Zdaj lahko hipotekarne obveznice oziroma tranše iz različnih bazenov vnesete v novo naložbo. Reče se ji CDO (collateralized debt obligation - zadolžnice, ki temeljijo na hipotekarnih obveznicah). CDO je nova celota zase, ki jo sestavljajo vse vnesene tranše oziroma hipotekarne obveznice. In ta celota se kot povsem nov list papirja spet deli po istem principu. Zreže se na trakove, ti pa se razdelijo na povsem nove tranše. In tiste najbolj varne s prednostnim izplačilom imajo spet oznako AAA+, in to tudi v primeru, če v CDO originalno ni bila vnesena niti ena tranša oziroma obveznica, ki bi imela to najboljšo oznako, ampak samo take z nižjo varnostjo naložbe, denimo z oznako A+ ali BB.

Kot vidite, torej delitev na tranše ustvarja izjemno zapleten sistem obveznic, ki so sestavljene iz drugih obveznic. Bolj ko to počneš, bolj se oddaljuješ od Jakove hiše in kot naložbenik nimaš več predstave, kakšna je v resnici varnost naložbe.

Kje je torej nastala kriza?

Rast cene nepremičnin se je leta 2006 ustavila, nato so cene začele padati v državah, kot so Florida, Nevada, Kalifornija in druge. Lastnik kredita je imel nenadoma negativno bilanco: količina denarja, ki ga je dolgoval za hišo, je bila večja od same vrednosti hiše. (K temu so pripomogle tudi obrestne mere v hipotekah, ki so v nekaterih primerih s časom naraščale.) In si je rekel: nič, ključe bom dal v kuverto, jih poslal na banko in rekel: na svidenje! Preprosto ni več plačeval obrokov in banka je začela postopek zaplembe nepremičnine. A kaj ji to pomaga? Ima hišo, ki je vredna manj od dolga.

In če imaš v rokah strupeni odpad, si posebej občutljiv že na najmanjše povečanje števila neplačanih mesečnih obveznosti s strani kreditojemalcev. Če Jake ne more plačati obroka, ker je izgubil službo, to vpliva na vrednost obveznic. Tudi če plača prihodnji mesec, zamuda že zniža vrednost obveznic. Sprva so bile težave s plačili izključno pri drugorazrednih hipotekah. Ko pa so se razmere na trgu zaostrovale, so prenehali plačevati tudi tisti bolj plačilno sposobni, vključno s tistimi, ki so sklenili prvorazredne hipoteke. In kaj to pomeni za vlagatelje? Denimo, da ste v pokojninskem skladu in imate samo najbolj zanesljive obveznice tipa AAA+. Nenadoma vidite, da je vse več bankrotov. Ste sicer v tretjem nadstropju, toda pritličje je že odneslo. Zato začenjajo vlagatelji prodajati tudi tranše z oznako AAA+, čeprav je še danes zelo malo verjetno, da bodo te prizadete. Sledi verižna reakcija prodajanja in trg se seveda sesede pri vseh naložbah, tudi najbolj zanesljivih. To se je dogajalo lani poleti. Šlo je za reakcijo na pričakovane bankrote, zato so se zbali celo tisti, ki za to niso imeli nobenih razlogov.

A zakaj so se zbali? Saj so verjetno prav zaradi pričakovanja, da bo trg nekoč bolj nemiren, vlagali v najbolj varne naložbe.

Preprosto so mislili, da bodo izgube zaradi bankrotov udarile tudi njih. Tradicionalno je stopnja bankrotov 3,5-odstotna, tedaj pa se je dvignila na šest odstotkov (leta 2007 je s plačilom obrokov zamujalo že šestnajst odstotkov kreditojemalcev). In nekateri zelo previdni investitorji so postali živčni in so prodajali. Največji kupci obveznic so bili veliki naložbeniki, kot so pokojninski skladi ali hedge skladi. In tudi tisti, ki niso hoteli prodajati, so se znašli v težavah. Recimo, da je bila obveznica vredna sto dolarjev in je tržna cena padla na osemdeset dolarjev. Upokojenci bodo svojemu skladu rekli: tudi če imaš obveznico, vredno sto dolarjev, je na trgu vredna osemdeset, zato moraš temu prilagoditi bilance. Torej, tudi če pokojninski sklad noče prodati obveznice, je zabeležil dvajsetodstotno izgubo. In to ga seveda spodbudi, da tudi sam prodaja. Nastane enak učinek, kot če bi cela dvorana poskušala hkrati steči ven skozi ena vrata. Kaj sledi? Kupci izginejo. Vsi le prodajajo. To pa pomeni, da trga sploh ni več. In postavi se vprašanje, koliko so obveznice sploh vredne. Nihče ne ve, koliko so vredne. Zato je lani pozimi nastala ogromna likvidnostna kriza. Mednarodni denarni sklad je izgube aprila ocenil na bilijon dolarjev, od tega jih je polovica odpadla na banke, ki so obveznice kupovale, polovica pa na banke, ki jih je kriza ujela ravno v procesu ustanavljanja skrbniških družb (SVP), torej sredi sekuritizacije, ko so imele v lasti ogromno hipotek. To se je denimo zgodilo švicarskemu globalnemu podjetju za finančne storitve UBS AG. Izkazalo se je, da so Evropejci med največjimi financerji naših nepremičninskih naložb. Nekatere največje banke, ki so delale sekuritizacijo, so evropske - Deutsche bank, UBS, Credit Suisse. Na naš trg so vlagali veliki evropski pokojninski skladi. Norveški je na primer izgubil milijardo dolarjev z naložbo v Lehman Brothers.

Kateri naložbeniki so bili najbolj prizadeti?

Obveznice so kupovali zlasti pokojninski in hedge sklade. Toda ti skladi upravljajo premoženje običajnih ljudi. Izgube so torej utrpeli upokojenci in naložbeniki. Pokojninski in drugi skladi namreč prav tako poberejo provizijo za svoje delo. Povsod v procesu so bile same provizije, le mali človek je v resnici tvegal. Imate torej visoko učinkovito mašinerijo, v kateri nihče ne počne nič nezakonitega in tudi ne neetičnega. Nelikvidno premoženje spremeni v likvidno, ustvari novo vrednost za investicije, nastane pa izredno občutljiv sistem, ki se pod pritiskom zlahka sesuje. To je zelo drugače od klasičnega sistema, kjer banka financira svojo hipoteko. Ta stari sistem je bil zelo neučinkovit, a je mnogo bolj varen. Ta novi je zelo učinkovit. In je globaliziran, ker lahko japonski investitor financira hišo v Alabami. A se zlahka sesede. Zdaj so izgube ogromne, nihče ne ve, koliko so papirji vredni, ker vrednost določa trg. Zato potrebujemo ljudi z denarjem, ki bi začeli kupovati hipoteke in druge papirje po cenah, ki so zelo nizke, po trideset, štirideset centov za dolar. Prepričan sem, da so vredne vsaj sedemdeset do petinsedemdeset centov za dolar, torej dvakrat več. Če imate denar in pogum, jih kupite. Kup denarja lahko zaslužite.

To poskuša storiti vlada s 700 milijard dolarjev vrednim paketom.

Saj. Zasebnega sektorja do tega ne morete pripraviti, ker še nihče ne ve, ali smo dosegli dno. Nihče ne ve, ali bo vrednost padla morda na dvajset centov za dolar. Temu se reče loviti padajoči nož. Če ga ujameš v pravem trenutku, boš uspel, v nasprotnem se lahko porežeš. Zato želi vlada povrniti zaupanje in pokazati, da pod neko mejo ni treba prodajati. Z odkupom bi na trg dala nova tekoča sredstva, banke bi spet posojale denar in tako naprej. Na neki način smo v najhujšem obdobju krize v zadnjih dveh letih.

Kaj torej storiti, da bo trg deloval? Kakšen nadzor ali mehanizem je treba uvesti?

To ni preveč zapleteno. Morali bi reči, da mora tisti na samem začetku verige, hipotekarni posrednik, obdržati desetino kredita. To seveda pomeni, da hipotekarnih posrednikov sploh ne bi bilo več, ker nimajo toliko denarja, da bi lahko kreditirali hipoteke. Torej bi bila prva, ki bi sklepala posel, lokalna banka. In ta bi morala obdržati dvajset odstotkov kredita. Banka bi rekla: prav, imam denar, sklenila bom posel, osemdeset odstotkov pa ga bom prodala naprej. In ta druga banka B bi morala obdržati strupeni odpad. S tem bi v hipu spremenili vso igro, saj bi bile banke izredno previdne.

Vendar bi bilo po vseh teh posegih težje priti do posojila.

Da, manj ljudi bi imelo hišo in vlagatelji manj dobička. Toda zastonj kosila pač ni. Dobili bi manj učinkovit, a varnejši sistem. Vedno uporabljam primer avtomobila. V zadnjih tridesetih letih smo sestavili porscheja, ki je krasen za gladke ceste z veliko ovinki. Ko pa se znajdeš v gozdu, je porsche neuporaben. Potrebuješ jeep. Ko pot postane luknjasta, si v napačnem avtomobilu. Neverjetno je, da dobri in sposobni ljudje zgradijo tako slab sistem. Kot šest arhitektov, ki vsak zase gradijo svoj del hiše, nato pa stopijo nazaj in od daleč pogledajo, kaj so storili, in vidijo, da je nastala katastrofa. Veliko ljudi bo ob denar, strukture se bodo spremenile, verjetno sestavljamo novo vozilo. Bojim pa se, da se bo zgodba ponovila, potem ko bo sistem ob pomoči države spet zaplul v mirne vode. Vsi bodo rekli: srečni dnevi so zopet tu! In vse bo po starem. Banke bodo ostro lobirale proti ideji, da bi morale obdržati del kredita. In ker imamo v ZDA tako rekoč legalizirano podkupovanje politike, se ta najbolj preprosta ideja morda ne bo nikoli uresničila zaradi političnega pritiska. Zato bomo morda ponovno na poti k novi veliki katastrofi. No, sicer pa česa takšnega, kar se dogaja sedaj, še nismo doživeli. Zlom borze leta 1987 je bil kot kap. Ta zdaj je kot rak. Lahko, da boš preživel in verjetno boš, a ne boš več v enaki formi. Pred ponovnim razcvetom nas čaka dolg, boleč proces.

Verjamete, kar pravi vlada, da bo brez 700 milijard dolarjev vrednega posega vsak Američan čutil krizo?

Težko je reči. To je izjava, ni pa dokaza. Toda, ali ste pripravljeni tvegati? Zanimivo pa je, kaj svojim kongresnikom sporočajo volilci. Denar se jemlje preudarnim ljudem, da bi se pomagalo nepreudarnim, ki so ga zapravljali, pravijo. Ljudje so jezni in imajo za to dobre razloge. No, moj argument je, da v času razcveta niso dobro živeli le bankirji, ampak tudi običajni ljudje. Njihove naložbe so bile dobro obrestovane in tu je nekaj simetrije. Problem z vladnimi posegi je, da je z reševanjem banke Bear Sterns in zavarovalnice AIG stopila na spolzek teren. Zakaj ne bi rešili še General Motorsa in Forda, ki sta v težavah in zaposlujeta na tisoče ljudi? Ali pa letalskih družb? Ko posli cvetijo, ljudje spravljajo dobičke v žep, ko gre slabo, pa izgubo podržaviš. Zato se lahko vprašamo, ali kapitalizem deluje, kot bi moral.

Tudi hipotekarni družbi Fannie Mae in Freddie Mac sta podržavljeni. V tej krizi sta odigrali neslavno vlogo.

Ti zasebni družbi, ki delujeta pod vladnim nadzorom, so ustanovili zato, da sta ljudem omogočali najemanje kreditov. Skupno imamo šest zveznih agencij za stanovanjsko politiko, ki usmerjajo denar v lastništvo nepremičnin. V ZDA verjamemo, da je lastništvo nepremičnine temelj demokracije. Če imaš svoj dom, si precej odgovornejši državljan. Veliko je dokazov, ki to potrjujejo. Fannie in Freddie večinoma pomagata do kredita revnejšemu sloju zaposlenih, družini voznika avtobusa in knjižničarke. Oba imata določene standarde, zato drugorazrednih hipotek ne odkupujeta. Od lokalnih bank kupita prvovrstne hipoteke in naredita sekuritizacijo z vladnim poroštvom. In imata bonitetno oceno AAA+. S tem sta s trga izrinila zasebni sektor. Leta 1982 sta imeli družbi trinajstodstotni delež v "dobrih" hipotekah, leta 2006 pa petinpetdesetodstotnega. Zato pa sta zdaj, ko so prišle težave, v tako ogromnih dolgovih, ki smo jih nacionalizirali. Fannie in Freddie sta hibrida, ker sta imela socialni namen, a sta bili v privatni lasti. Imela sta dva klobuka. Dva klobuka pa težko hkrati stojita na glavi.

osebna izkaznica

profesor financ, upravljanja podjetij in etike na poslovni šoli Stern School of Business na univerzi NYU

svetovalec vladnih služb, mednarodnih organizacij, bank in korporacij, med drugim Združenih narodov, Svetovne banke, British Petroleuma in Philipa Morrisa

po rodu je Nemec, prvi knjigi je pred več kot štiridesetimi leti napisal na temo skupnega evropskega trga in evropskega gospodarskega povezovanja

piše spletni dnevnik, finančno krizo je nedavno komentiral za spletno stran poslovnega portala Bloomberg

napisal ali sodeloval je pri 26 knjigah, sodeloval je tudi z ugledno založbo MIT

Vir: Dnevnik
 

kozarec

ALTERKA 08
29. jul 2007
4.802
0
36
na šihtu
Citat:
Uporabnik SnuffyZ32 pravi:
Ne vem ce sta (ste) imeli to debato ze prej, vendar te pomoje ljudje ne razumejo, ker ne razumejo kako funkcionira fractional reserve banking s centralnimi bankami. Ko ti reces da je monetarni sistem za [censored], pomoje mislijo, da mislis kapitalizem. Pa tud o cist logicnih posledicah kapitalizma bi se dalo kasno rect, ampak je ze druga tema.

Jaz se drugace naceloma strinjam s fractional reserve bankingom in fiat denarjem. Je nek nacin, da se kolicina denarja v obtoku avtomatsko regulira glede na velikost/potrebe gospodarstva, problem pa so centralne banke in "provizija" na uporabo denarja per-se. To da so privatne naceloma nima veze (lahko bi provizija bila odvajana drzavi in delovala neprofitno, ceprav v tem primeru nebi bilo interesa), je pa odgovor ZAKAJ je tako in zakaj se tako trudijo, da tako tudi ostane. Cel sistem je dokaz sam sebi, da je kontroliran v privatne namene.

Ce bi bila centralna banka v lasti drzave, bi se obrestna mera lahko vrnila nazaj v gospodarstvo in je na nek nacin samo se en davek.

Za tiste, ki ne razumejo kaj je denar in od kod pride pa me zanima kako si pojasnijo KOMU za vraga je usa dolzna nevem kolk triljonov dolarjev?? Svetu? Evropi? Kitajski? Ne, svoji centralni banki. Cuden bi to bil odnos ce bi drzava bla lastnica centralne banke in bi si od nje morala po obrestni meri sposojat denar, a ne? To ni nikaksen conspiracy, to je osnova tega kar mamo. In je najvecji nateg v zgodovini clovestva.

In kot si rekel, konstantna inflacija je logicna posledica med drugim. Pomoje +- nekje z obrestno mero centralne banke v povprecju.

Stvari so tako izredno enostavne. Enostavnejse od davcne napovedi pri nas. Razlog zakaj jo ljudje ne razumejo, poleg splosne nezainteresiranosti in nerazsirjenosti informacij o tem kaj za vraga je denar, je, da ne morejo doumet krutosti in egoizma homo sapiensa, da sproducira kaj takega. Mislim, da je kapitalizem odlicen odraz cloveske narave. To bodo spet zelo redki stekali. Zal.

lp,
Sasa


Hja, ampak žal je lastnica konkretno naše BS kar lepo država (to ne pomeni "vlada", ampak kar lepo "država" - ker vem, da to tudi ni pretirano razčiščeno).
Federal Reserve Banks npr. tudi.
Pa ECB tudi.
Pa Bank of England.
...

Poglej zakonodajo in pravice oz. dolžnosti, ki iz tega izhajajo (kdo krije izgubo take banke oz. kam se izplačujejo njeni dobički).

Ampak - enako kot velja zame, delničarja podjetja XY - to seveda ne pomeni, da imam dovoljenje, da lahko podjetje po svoji glavi nategujem. Isto velja tudi za državo kot lastnico.

In - o, ja - "država" (pozor, tu govorimo pa o "vladi" - torej si že v štartu falil, kdo je komu dolžan) si mora lepo sposodit denar, povsem enako kot zadnji Pepe iz spodnjega Tuhinja.

BTW CB ne zaračunava "provizije na uporabo denarja", ker bi želela s tem zaslužit. Ampak zato, ker....?
grims-1.gif

(mimogrede - to je tudi eden izmed razlogov, zakaj CB ne more delovati kot "privatna banka").

(zanimivo, kako veliko "strokovnjakov" je naplavila ena tale krizica...
smirk-1.gif
).

@baltazar - religiozni kotiček je en predalček tega foruma višje in se imenuje "politika".
 

Evrokrat

mX's brotherPEPČEK 08
6. avg 2007
6.693
556
113
Capitale de l'Europe
europa.eu
Citat:
Uporabnik Baltazar pravi:
Točno to kar ti trdiš, je idiotizem in popolna laž. To, da jest oz vsak človek delam, razmišljam, ustvarjam, ni zaradi kreditnega denarja. Pehanje za odplačevanjem obresti NI gonilo napredka ampak, je OVIRA napredka. Ne ješ denarja, ampak hrano. Ne proizvajaš denarja, ampak dobrine, produkte, storitve.

Denar je scoring sistem ekonomije in nič več. Zato mora bit ta točkovni sistem pravičen, kar pa obstoječi ni. Rezultat tvojega opevanega denarja je največja razslojenost, živimo v blaginji, a hkrati živi ogromno ljudi v pomanjkanju in vedno majša manjšina v obilju.

Kar mi je smešno a hkrati tragično je to, da ste zagovorniki obstoječega status quo dejansko žrtve tega sistema. Brez njega bi vam šlo veliko bolje. A raje verjamete sladkim lažem, kot da bi pogledali kruti resnici v oči.

Ste čuvarji obstoječeka, lahko mu rečem tudi zločinskega, monetarnega sistema. Samooklicani psi čuvarji, ki skupaj z ovcami drvite v propad. In ko glas razuma reče, hej, drvite v prepad, raje ubijete prinašalca slabe novice, kot da bi se soočili z resnico.

Sory, cesar je nag.

LOL,
samo ti pa rees omejeno gledas na svet, ki te obkroza
 

Baltazar

Pripravnik
17. sep 2007
955
0
16
Citat:
Uporabnik kozarec pravi:
Hja, ampak žal je lastnica konkretno naše BS kar lepo država (to ne pomeni "vlada", ampak kar lepo "država" - ker vem, da to tudi ni pretirano razčiščeno).
Federal Reserve Banks npr. tudi.
Spet širiš neresnico. Evropske banke so res v nacionalni lasti, podržavljene so bile leta 1945. FED pa je privatna banka in to od svoje ustanovitve leta 1913. Zato ni ne Federal (laž), niti Reserve (laž). Lastništvo New Yorške FED (FED je sestavljen iz 12ih bank):

Each of the twelve Federal Reserve Banks is organized into a corporation whose shares are sold to the commercial banks and thrifts operating within the Bank's district. Shareholders elect six of the nine the board of directors for their regional Federal Reserve Bank as well as its president. Top eight stockholders of the New York Fed were, in order from largest to smallest as of 1983, Citibank, Chase Manhatten, Morgan Guaranty Trust, Chemical Bank, Manufacturers Hanover Trust, Bankers Trust Company, National Bank of North America, and the Bank of New York.

Še vedno se nisi naučil monetarne ekonomije.
 

kozarec

ALTERKA 08
29. jul 2007
4.802
0
36
na šihtu
Uuuuuuuuuu, noro.

In najbrž boš zdaj dokazal, da je miniaturno lastništo neke npr. Citi Group, s praktično nobenimi upravljalskimi pravicami (board npr. določa senat in ne lastniki) v drugem kolenu (preko npr. NY Federal Reserve Bank) povzročilo neznansko finančno krizo.
hysterical-1.gif

(BTW A sem ti že omenila, da sem jest lastnik slavnih Lehmanovih braderjev? Sicer v 3jem kolenu, ampak vseeno...).

Najbolj zanimiv hec je pa itak v tem, da bodo najbolj je*** ježa tisti, ki živijo v državah, ki imajo CB v lasti države.
grims-1.gif


Drugače pa ja - pravno gledano kar se tiče FEDa - feler. Se posipam s pepelom.
(in grem molit v tvojo cerkev).

BTW - Filmček, ki ga je gor dal matt, si že pogledal? Ali je prekompliciran za doumet, zakaj je ta "nateg" za vse nas dober?

PS: Zakaj me pa pošiljaš študirat monetarno ekonomijo? Saj tam - po tvoje - itak nič pametnega ne naučijo (ker je to itak "nateg", "laž", "catch the cash", "piramida", "goljufija", "kraja",... - mimogrede, zanimiv besednjak za strokovni tekst).

(ampak zame so vseeno carji, ker mi omogočajo, da danes papcam sojino omakico v nudelnih, se pogovarjam po skypu, imam prijatelje po celem svetu, pijem čudovito vino iz Čila in študiram, kako bom drugo leto šla na dopust na Japonsko...
nahrung002.gif
In kolikor mi je znano, danes čisto vsi - razen nekega Iraka - živijo bolje kot 10, 20, 30 let nazaj....).
 
Nazadnje urejeno:

elo

Dr. Rodilnik
4. sep 2007
1.630
4
38
malo tukaj malo tam
gospodarska kriza?
kot posledica finančne krize, ki je nastala s tem, da so banke financirale nakupe delnic, katerih cena je bila umetno napihnjena, prenapihnjena. ko se je ugotovila dejanska vrednost, tudi parkrat nižja, so banke začele cviliti in zaostrovati razmere. lahko da so banke zaradi pomanjkanja sredstev tudi propadle.

no, ptoem pa novinarji o vsem tem pišejo, napovedujejo katastrofe in krize, ljudje so zbegani, preplašeni, čakajo in čakajo.
ne kupujejo nič drugega kot hrano, saj čakajo in čakajo.
ne kupujejo avtomobilov -->propad avtomobilske industrije
ne kupuejjo akustike -->propad teh podjetij
ne hodijo dopustovati -->propad turizma

vse skupaj je en sam začaran krog, sproduciran s strani prvovrstnih židovskih organizacij: bank, zavarovalnic,...

in kdo vedno najbolj anjebe? mali patetični človeček, verujoč v tiskano besedo in leporečje izrečeno na TV.

ampak, kriza gor, kriza dol, vojna sem, vojna tja, vedno se je in se bo pilo. investirajte torej v gostilne!!! tem se pač ne obeta kakšna večja kriza ali propad...
wink-1.gif


l.p.
 

Baltazar

Pripravnik
17. sep 2007
955
0
16
Bom poskusil še enkrat, počasi.

Ti v bistvu trdiš, da nam je kreditni monetarni sistem prinesel blaginjo, ki ti omogoča, da boš celo videl japonsko. Zakaj je to čista laž?

Ves napredek, ves premik v družbi je nastal zaradi razvoja človeškega uma, ki je bil sposoben izumljati in izdelovati nove stvari. Vse novosti so plod znanosti in tehnologije. Tehnologija je omogočila dvig produkcije, ki je bila omejena s človeškim in živalskim delom. Z izumom parnega stroja se je produktivnost enormno povečala. In tako naprej z elektriko... Blaginjo nam je torej omogočila povečana produktivnost strojev, ki so bili zmožni izdelati več kot ljudje.

Kakšno vlogo ima tu denar? Nobene neposredne, omogočal je najemanje posojil, ki jih je bilo potrebno proti obrestim vrniti. Če gledamo zgodovinsko pa vidimo, da je denar tu skrbel zase (banke so torej gledale le svoj profit) in ne za družbo. Z nihanjem obrestnih mer je najprej dal na voljo poceni denar, kasneje dvignil obrestno mero in pobral vse zastavljeno jamstvo za kredit, če ga ljudje niso mogli plačati. To je bistvo zgodbe. Banke so počasi povečevale svoje bogastvo samo s tem, ko so posojale tuj denar. Kreditni denar ni odigral pozitivne, ampak negativno vlogo. Škodoval je ekonomiji, kar je zelo zelo jasno vidno danes, pa kljub temu vas večina temu ne verjame. Beseda je "verjame", saj je denar očitno predmet verovanja in ne dejstev in matematike.

Poleg tega je podpiral razvoj tehnologije, ki je povečevala profit posameznikom in ovirala razvoj tehnologije, ki bi povečevala splošno blaginjo. Zato se danes še vedno vozimo na nafto, čeprav smo kot visoko razvita tehnološka družba zmožni preskoka na obnovljive vire energije. Tesla je Westinghousu predlagal sistem distribucije energije brez žic. Westinghouse je odgovoril: Če to pomeni, da bodo vsi zastonj prejemali mojo energijo, tega jasno ne podprem.

Takih primerov je ogromno. Kreditni denar, kjer je osnovni namen kopičenje denarja iz denarja, ne vzpodbuja družbenega razvoja, ampak vzpodbuja totalitarizem. Tudi temu smo priča danes. Kaj je ostalo od svobodne Amerike? Britanija je najbolj nadzorovana država sveta.

In spet zakaj? Zato ker je danes zmožnost produkcije tako visoka, da bi lahko vsi živeli v obilju. To so dejstva. Zato je treba umetno ustvariti pomanjkanje, da lahko svet teče po starih poteh. Kreditni denar je prebrisan način, kako krasti in prerazporejati bogastvo in umetno vzdrževati družbo pomanjkanja.

In tega vas večina ne razume. Obstoječi denar ni gonilo napredka in boljše družbe, ampak gonilo totalitarnega nadzora in umetnega vzdrževanja družbe pomanjkanja. Da je to res, lahko preveri vsak pri sebi. Že leta in leta delamo več in bolje, ampak še vedno moramo delati še več in še bolje zato da ostajamo približno na istem. Kako je to mogoče? Zato ker bogastvo, ki ga ustvarjamo, ne ostaja nam, ampak se prerazporeja bogatim. Zato so danes razlike v distribuciji bogastva tako drastično visoke, kot še nikoli v zgodovini.

In glavni razlog za tako družbo, torej "root cause" je kreditni denar. To je sistem, ki goni družbeno dogajanje. Kajti sistem oblikuje obnašanje ljudi. In če jih sistem sili v nenehno bojevanje med seboj, je človek človeku res volk. Če pa je sistem fer, se ljudje drugače obnašajo. Zato trdim, da je glavni krivec za katastrofalno stanje družbe ravno kreditni denar. In ta sistem je treba radikalno spremeniti.
 

SnuffyZ32

Pripravnik
11. okt 2007
199
0
16
Obišči stran
> Hja, ampak žal je lastnica konkretno naše BS kar lepo država (to ne pomeni "vlada", ampak kar lepo "država" - ker vem, da to tudi ni pretirano razčiščeno).

Ja... sam kar se odlocanja tice je vlada drzava. Ce vlada kupi patrije in jih pozabi placat, je drzava slovenija dolzna Patriji denar. Vlade se zadolzujejo, vlade se menjajo in drzava ostaja dolzna. Ok, sam to tuki ni relevantno.

> Pa Bank of England.

Dolocene stvari je tesko met crno na belem, zato so take debate mnogokrat bolj verske narave, sploh ker smo precej prevec neizobrazeni vsi skupi tuki da bi prsli do kasnega iber zakljucka. Vendar lahko gledas na situacijo tudi drugace. Bank of england je zacela kot privatna centralna banka. Popolnoma privatna. To ni dvomljivo, loh cekiras na wiki. Centralna banka upravlja z denarjem in denar je vse v kapitalizmu. Ena znana druzina bankirjev je mela lep hm, slogan, moto, rek, citat... Dovoli mi da izdajam in kontroliram denar drzave in me ne briga kdo postavlja zakone (Rothschild). To ni bahanje kot razni Bajuki na tv neki nakladajo, ampak resnica. Ce si efektivno lastnik denarja, kontrolor kolicine denarja (posledicno rasti gospodarstva), lahko poskrbis, da tudi ce te drzava nacionalizira, je to na nacin kot ti hoces. Ko mas to enkrat v rokah ni varjante, da bi 'oblast' prevzela nadzor nad tabo. Lahko pa seveda to naredis tako, da izgleda kot da je. V to trdno verjamem. Se pa nebi spuscal v dokazovanje, etc. Moje mnenje pac.

Recimo FED. Fed je 1913 prisel v veljavo in kaj je rekel predsednik USA, ki je podpisal to, o tem dejanju?

"I am a most unhappy man. I have unwittingly ruined my country. A great industrial nation is controlled by its system of credit. Our system of credit is concentrated. The growth of the nation, therefore, and all our activities are in the hands of a few men. We have come to be one of the worst ruled, one of the most completely controlled and dominated governments in the civilized world. No longer a government by free opinion, no longer a government by conviction and the vote of the majority, but a government by the opinion and duress of a small group of dominant men." Woodrow Wilson, Presidend of the USA 1913-1921

No longer a government by conviction and vote of majority? S tem se nekak tudi podpira moje mnenje o bank of england. Z denarjem lahko postavis ljudi na mesta kot tebi pase. Sej to je tud v sloveniji standardna praxa na nekem nivoju gospodarstva in politike, nic revolucionarnega. A verjet, da lahko ta sistem nategnes tako da sega do samega vrga je pa tako tesko verjetno?

Government by duress of small group of dominant men? (duress pomeni "trdo roko") A je s tem mislil kongres ki kao kontrolira FED? A se mu je bledlo, da je kaj takega izrekel? Gre za zadnjo dobljeno bitko v dolgi vrsti bitk bankirjev, da pridejo do centralne banke in kontrolo nad izdajo denarja. The money masters je 3 urni dokumentarc na zgodovino vecinoma ameriskega bancnistva in tudi ce ga vzames zelo dvomljivo in od dalec je nekaj na tem. Mislim, da je na video.google.

> In - o, ja - "država" (pozor, tu govorimo pa o "vladi" - torej si že v štartu falil, kdo je komu dolžan) si mora lepo sposodit denar, povsem enako kot zadnji Pepe iz spodnjega Tuhinja.

Kot sem rekel. Vlada je drzava, drzava je vlada. Vlade se menjajo, vlade zadolzujejo drzavo, drzava ostaja zadolzena. V tem kontekstu. Da nebo kdo zdej prisel z 'drzava smo ljudje' in zapel himno
smile-1.gif


Problem je v razumevanju 'sposoditi'. USA si sicer od FED 'sposodi' denar, ponavadi to tako zgleda da drzava proda FEDu obveznice, FED pa za to da denar, ki gre nato v obtok. Vendar FED ne rabi od nikoder vzet denarja, ustvari ga iz nic. Torej to ni dejansko 'sposoja'. Pac nov denar ustvari v sistemu. Recimo 'natiska', ceprav se denarja ne 'tiska' v tem pomenu, tiskanega denarja je ~3-5% od celotne kolicine. Recimo ustvari 700 miljard. Ki gre v obtok. To da je 700 frisnih miljard v obtoku, po fractional reserve bankingu, osnova za nastanek najmanj 7 triljonov dolarjev denarja v obtoku bo tudi zanimiv efekt. S tem nekak razumem napovedi nekaterih da gre USA sedaj v deflacijo kot posledico nelikvidnega trga, ki ji bo sledila huda inflacija.

Uglavnem drzava si sposodi denar. Baje da je to kratkorocno, ce se res nebomo izkopali iz krize se najmanj 2 leti, bo 2 leti placevala obresti FEDu za 700 miljard. Od oka 100 miljard v 2 letih recimo, ki ga krije gospodarstvo. Zakaj je ta loop z "izgubami" potreben? Drzava rabi denar, efekt je enak kot ce bi ga sama 'natiskala', razlika je samo ta, da ko ga potegne iz gospodarstva spet ven, mora to narediti z obrestmi?

Kontrola kolicine denarja, temeljna obrestna mera in se kaj so osnovni INSTRUMENTI gospodarstva. To so uni gumbki na ojacevalcu ki jih po mili volji obracas iz clean na distortrion in nazaj kokr ti pase. Prav bi bilo, da ima drzava (ali vlada, kokr hoces) direktno kontrolo nad tem. Woodrov ki je, kot podpisnik, krivec za FED je drugacnega mnenje o tem kdo ma kontrolo nad gumbi. Ja za boga, kdo pa bo bolj vedu kot on, ki je podpisal zadevo.

> BTW CB ne zaračunava "provizije na uporabo denarja", ker bi želela s tem zaslužit. Ampak zato, ker....?

No, zakaj? Zaradi inflacije? Inflacija je posledica tega da v obtok pride konstantno vec denarja kot je potrebe v gospodarstvu, kar pa je posledica monetarnega sistema taksnega kot je. FED nic ne placa, nic ne posodi. Ni potrebe da se vrne kolicina denarja popravljena za inflacijo. Ki jo placujejo davkoplacevalci in gospodarstvo.



Me zanima komentar.

> (zanimivo, kako veliko "strokovnjakov" je naplavila ena tale krizica... ).

A ce je nekdo zeljan diskutirat o zadevi je strokovnjak.

lp,
Sasa
 

kozarec

ALTERKA 08
29. jul 2007
4.802
0
36
na šihtu
Nekaj kratkih napotkov obema - za strokovne tekste ni značilen besednjak kot npr. laž, goljufija, totalitarizem, gonja,...ipd.

To je trač. In se objavlja v trač medijih. Ki so temu primerno kredibilni.



Inflacija je pojav, ko je v obtoku preveč denarja. Ne pa ko banke pobirajo obresti.

Obresti niso vir zla - ampak zelo natančno omogočajo alokacijo resursov tja, kjer so najbolj potrebni. Denar namreč ni zastonj in to da človeku potem malo mislit, če se ga splača ravno "za vsak drek" zafučkat. Če ima človek "vsega preveč in ga to premoženje nič ne stane", dela z vsem kot svinja z mehom. Ne pa bolje, kot sanjari Baltazar.

Za razliko od baltazarja mene tudi ne moti, če ima od mojega dela še kdo nekaj koristi. Ker sem vesela, da sploh imam delo, da lahko kaj zaslužim. Očitno to njemu ni najbolj jasno - da je najprej treba delo dobiti, da človek lahko kaj služi (to je tudi npr. razlog, zakaj je zdaj taka panika na finančnih trgih - ker se države bojijo, da "dela za ljudi ne bo").

Njegov bes je namreč slepo usmerjen le v to, da banke tudi služijo (tipičen slovenec.press).

BTW - Ukinimo denar - in to samo zato, ker ne temelji na točno določenem "jabolku in hruški v kleteh". Boste zato delali več ali manj?
grims-1.gif
 

Baltazar

Pripravnik
17. sep 2007
955
0
16
Narobe me razumeš, ne želim povedati tega, kar mi polagaš v usta.

Najbolj narobe ni to, da banke služijo. Seveda me to moti, saj pobirajo neupravičen profit iz dodeljenega jim monopola. In ne ustvarjajo nobene dodane vrednosti, kot to počne ekonomija. Amapk ok, kapitalizem pač in vsi hočejo zaslužit.

Problem je kreditni monetarni sistem. In to povdarjam. Zakaj in kako, sem že razložil, Snuffy tudi, google tudi zna to povedat. Ko monetarni sistem oguliš do njegovega bistva delovanja, vidiš da je navadna piramidna shema. Kompleksna, zamaskirana v množico pravil in opcij, da zakrije svoje bistvo. Tako kot to skuša počet vsak piramidni sistem, da pridobi folk.

Sistem je, by design, v stalnem neravnovesju med denarjem, ki je na voljo in dolgom. Minimalna razlika je za primarno obrestno mero, največja pa je praktično neomejena, torej dokler ne poči, kot se je zgodilo letos. S stališča denarja ves svet živi samo na kredit. Človek si lahko to predstavlja, kot da je ves čas v minusu, ki ga s plačo pokriva a nikoli ne pokrije. Banka mu ta limit povečuje in računa obresti. Enkrat človek ne more več odplačevat dolga in takrat mu banka pobere zastavljeno premoženje.

Tako zgleda cikel kreditnega monetarnega sistema. Ob vsakem krešu, banke v seštevku zmagajo. Kot banka na ruleti, statistično je ne moreš premagat.

Tak sistem torej NI gonilo napredka, ampak ga zavira in krade ekonomiji realno vrednost. Kakšne katastrofalne posledice to nosi, počasi že občutimo in bomo še bolj občutili. Zato potrebujemo nov sistem, ki je fer do vseh udeležencev. Seveda je tak prehod težko zamisljiv, a vsako cesarstvo je enkrat propadlo.
 

SnuffyZ32

Pripravnik
11. okt 2007
199
0
16
Obišči stran
Oh god... zakaj se sploh trudim?

> Nekaj kratkih napotkov obema - za strokovne tekste ni značilen besednjak kot npr. laž, goljufija, totalitarizem, gonja,...ipd.

Nikjer v besedilu ne uporabim gonja. Totalitarizem, laz in goljufija, ki jih mimogrede tudi nisem uporabil pa niso cisto nic posebne besede. Ce te nervirajo, jebat ga. Ampak to vse skup sploh nima veze, ker, da je text strokoven je edino merilo strokovna vsebina. Jebes kako je kurcev text napisan. Recimo.

> Inflacija je pojav, ko je v obtoku preveč denarja. Ne pa ko banke pobirajo obresti.

A se citiram?
" Inflacija je posledica tega da v obtok pride konstantno vec denarja kot je potrebe v gospodarstvu ". Zakaj pa do tega pride, pa mors razumet celotno sliko. Priporocam video na koncu texta.

> Obresti niso vir zla - ampak zelo natančno omogočajo alokacijo resursov tja, kjer so najbolj potrebni.

Jesus, sej ne govorimo o obrestih za sposojo denarja strank, ki pridejo v cakalnico banke in izpolnijo zahtevo za kredit. In ce ne razumes kapitalizma, shocking news - resursi ne gredo tja kjer so najbolj potrebni (sploh pa ne tja kjer si ti predstavljas kot 'potrebo'), ampak tja kjer sledi najvec profita. In samo tja. In ce bos kdaj mela podjetje bos vidla da bos dala dnar SAMO tja, kjer bo od njega se vec profita.

> Denar namreč ni zastonj

Res je. Pa bi moral bit. Ampak ne razumes monetarnega sistema zato... Efektivno VEEEEEEES denar v obtoku je nekogarsnji kredit. VES (razen te 3-5% tiskanega denarja, pa se za to nisem ziher). Tudi tisti papir za 5eur ki ti lezi nekje pod kavcem je nekogarsnji kredit. Mogoce ne tvoj, ampak od nekoga definitivno, ce ne, nebi sploh obstajal! In tistih par tisoc evrov ki jih imas na racunu so nekogarsnji kredit - ker again, drugace SPLOH NEBI OBSTAJALI. TO je monetarni sistem ki ga imamo. In vsak trenutek, vsako sekundo dneva, na VES obstojec denar tecejo obresti, tudi na tistih 5 eur ki ti lezi pod kavcem, tudi na tistih 5 eur tecejo obresti. Razumes? In vse te obresti gredo preko bank v centralno banko.

In ce na VES denar v obstoju tecejo obresti, od kod denar za obresti placat? Dolocen procent jih ne in bankrotirajo, obresti se placajo z fizicno lastnino, za ostalo se pa izdajo novi krediti. Zato rabis exponencialno rast gospodarstva med drugim. Ja, konstantna 5% letna rast BDP je exponencialna rast. Brez nje ne gre.

sej se mi ne da...

> Ker sem vesela, da sploh imam delo, da lahko kaj zaslužim.

Lol. Ironija kar krici. Ti kar bodi 'vesela' da sploh imas delo. Mas ze razloge, da je to ocitno stvar nakljucja bolj kot da te svet potrebuje, da kaj pametnega naredis. Nic ne zalim, samo z drugimi besedami sem povedal to kar si sama rekla.

> BTW - Ukinimo denar - in to samo zato, ker ne temelji na točno določenem "jabolku in hruški v kleteh". Boste zato delali več ali manj?

Money as debt - s slovenskimi podnapisi. Vredno ogleda vsaj za osnovno razumevanje financnega sistema. Res, poglej. Magari prvih nevem... 20 minut.
http://video.google.com/videos...0dolg&emb=0

lp,
Sasa
 

kozarec

ALTERKA 08
29. jul 2007
4.802
0
36
na šihtu
Ja, o god, kako to, da vaše genialnosti nihče ne vidi?
crazy1.gif
....
(In vas zanjo nihče ne plača?
grims-1.gif
)

Ja, jest bi znorela brez dela. Trenutno ga imam sicer čez grlo (pa še napol na bolniški sem), ampak vseeno mi je izjemno pomembno, da delo imam. V tem smislu je bil napisan tisti "sploh", na katerega si tako grobo onaniral.
(BTW Življenje je danes kar precej dolgo in kup tudi tehnikov v tem trenutku bivakira po avtomobilskih kripah, ker nimajo za stanarino...
grims-1.gif
).

pozdrav.gif


Edit: Ker se mi ne da (in vidim, da nima prav nobenega smisla še kaj pisarit), tu zaključujem. Nimam namreč navade komentirat politično-aforističnih izjav kupa raznih političnih posameznikov, saj to sodi v okvir zabave (recimo na tračarsko-zabavljaško stran finančne Lady, ki take populistične tekste na veliko publicira, saj to dviguje naklado tudi med tehniki
grims-1.gif
).
 
Nazadnje urejeno:

Baltazar

Pripravnik
17. sep 2007
955
0
16
Citat:
Uporabnik kozarec pravi:
Ja, o god, kako to, da vaše genialnosti nihče ne vidi?
crazy1.gif
....
(In vas zanjo nihče ne plača?
grims-1.gif
)
Spet, kot ponavadi, se motiš. Vidijo jo najboljše slovenske firme in to tudi plačajo
grin1.gif



De je pa ti ne vidiš, ni čudno.
 
Nazadnje uredil moderator:

kozarec

ALTERKA 08
29. jul 2007
4.802
0
36
na šihtu
Citat:
Uporabnik Baltazar pravi:
Citat:
Uporabnik kozarec pravi:
Ja, o god, kako to, da vaše genialnosti nihče ne vidi?
crazy1.gif
....
(In vas zanjo nihče ne plača?
grims-1.gif
)
Spet, kot ponavadi, se motiš. Vidijo jo najboljše slovenske firme in to tudi plačajo
grin1.gif



De je pa ti ne vidiš, ni čudno.

Iztrgan citat se nanaša na tvojo religijo o piramidnem sistemu.
Ne na tvoje sicejšnje delo (programiranje ali kaj že).

Drugače pa te zdaj citiram samo zato, da ostane arhiviran tvoj značaj.
Komentirati ga itak ni treba.

In točno zato ne vidim smisla, da bi s tabo debatirala.
(in priznam, da čedalje bolj razumem osebo, ki ti na letališču ni hotela pomagati dvigniti tvoj kufer...).

pozdrav.gif
 
Nazadnje uredil moderator:
Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.