Citat:
Uporabnik MojcaG pravi:
Btw - obveza eRačun je znana od februarja letos dalje, nekateri se pa šele sedaj sprašujete, kako bo?
Ja, ker na UJPju š esedaj ne vejo, kaj in kako.
Konkretno:
Kolko računov na mesec/leto lahko oddaš preko UJPjeve spletne storitve?
Nihče točno ne ve, vendar pa je podatek zelo pomemben, da vem, ali moram iskati nek program za eRčaune ali ne.
Kako velike bodo lahko priloge, da jih bo UJP sprejel?
Tehnična podpora na UJPju mi govori cifre od 2 do 20MB. In točna informacija je zelo pomembna, prejemniki računov zahtevajo v prilogi tudi skenirane naročilnice in podpisane dobavnice. In 10 poskeniranih strani je hitro preko 2MB velikosti. In moram vedeti, ali bom moram te priloge dostaviti na kak drug način (preko odložišča velikih prilog, ki ga BO enkrat v PRIHODNOSTI UJP postavil)
Imam stranke, ki imajo po 300MB prilog na en račun za javno upravo.
Poleg tega je največja velikost prilog odvisna tudi od programa, ki ga prejemnik uporablja. Zelo razširjem je menda SPIS, ki ima omejitev 5MB za velikost paketa.
Dodatna komplikacija je enolična identifikacija prejemnika eRačuna znotraj UJPja.
Ni dovolj, da napišeš davčno številko prejemnika (kot bi si vsak normalen mislil), ampak moraš zraven dati še številko TRRja prejemnika računa.
Halooooo? Še nikoli ni bilo potrebno pri izdaji računa gor pisati številko TRRja PREJEMNIKA račauna.
Da je stvar še lepša, je ta TRR kar en TRR, sploh ne t isti, ki ga ima proračunski uporabnik objavljenega na Ajpesu ali na svoji spletni strani.
Tako moraš vsakega prejemnika lepo poklicat, da ti pove, na katero kombinacijo davčna+TRR bo prejemal eRačune.
Tako da mi ni jasno, kako bo to po novem letu, ko bo vseh 50.000 dobaviteljev za JU klicalo in hotelo vedeti te podatke.
Nadalje: certifikati
UJP hoče eRačune podpisane z osebnim certifikatom (od fizične osebe).
Halo??? In zakaj ni dober certifikat od podjetja, enako kot za eBanko?
Zaradi tega si bo nekaj 1000 računalniško polpismenih uporabnikov priskrbelo certifikate na sigenci, da bojo lahko podpisovali eRačune, brez kakršnegakoli znanja o varovanju teh zadev. In potem se bojo čudili, kako se jim je naenkrat spremenil naslov stalnega bivališča, kako so odjavili vato,... (OK, malo karikiram, ampak zlorabe certifikatov, ki se kar valjajo po računalnikih se lahko hitro zgodijo. Hvala bogu, da za promet z nepremičninami vertifikat ni dovolj.)