eRačun od 01.01.2015

  • Ustvarjalec teme Izbrisan uporabnik #488
  • Začetni datum
I

Izbrisan uporabnik #488

Torej od 01.01.2015 je potrebno porabnikom proračuna izstaviti eračun.

http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=258

Citat:

Obveznost prejemanja eRačunov

Proračunski uporabniki morajo od 1. 1. 2015 dalje obvezno:
prejemati eRačune,
izdajati eRačune, če je prejemnik proračunski uporabnik.
Vsi, ki poslujejo s proračunskimi uporabniki bodo morali za dobavljeno blago in izvedene storitve pošiljati eRačune.

Pravne in fizične osebe lahko pošiljajo eRačune proračunskim uporabnikom prek:

bank vključenih v medbančno izmenjavo eRačunov prek procesorja Bankart;
ponudnikov elektronske poti s katerimi ima UJP sklenjene pogodbe;
portala UJP eRačun prek katerega bodo lahko izdajatelji pošiljali eRačune neposredno proračunskim uporabnikom. Portal bo podpiral pošiljanje eRačunov za manjše izdajatelje, ki v javni sektor oziroma proračunskim uporabnikom na letni ravni posredujejo manjše število eRačunov. Portal bo omogočal ročni vnos eRačunov in bo dostopen prek spletne strani UJP od 1. 1. 2015 dalje.

Portal UJP bo očitno to omogočal gratis.

Ima kdo kakšne info nasploh o tej zadevi?

p.s.
komercialni ponudniki in banke bodo tudi ponujali, za dinar itak
 

ferdo

Guru
3. sep 2007
10.527
3.903
113
Ljubljana
hmpg.net
Očitno testirati ne boš mogle preko portala, glede na to, da bo začel delati šele 1.1.2015:)

Kolega je vprašal kaj pomeni "manjše število " pa mu niso znali povedati.

Če imaš slučajno aplikacijo, ki omogoča izdelavo e-računov (SAP recimo:) ) potem portal odpade, ker uvoza naj ne bi bilo, samo ročni vnos.
 
I

Izbrisan uporabnik #488

Ročni vnos bi mi ustrezal, je manjše število tega.

Manjše število, verjetno ne bo omejitve, ker bo tak "zapleteno", da na maso se ne bo dlao delati.

Glavno, da ne bi plenilcem za to še plačeval, čeprav je po drugi strani res, da se je do sedaj plačeval papir in poštnina, po novem pa internet
smile-1.gif


http://vep.si/

Ta bo tudi ponujal, a najbrž bo pokasiral, logično.

Abanka tudi ima, kasira itak.
 

ferdo

Guru
3. sep 2007
10.527
3.903
113
Ljubljana
hmpg.net
Pa še ena čisto mimo.

Kaj bodo na UJP naredili s papirnatimi računi iz tujine, jih bodo zavračali? In če jih ne bodo, zakaj ne bodo slovenske firme enakovredne tujim in bodo zaradi njihove kaprice imele višje stroške poslovanja (pa ne sedaj razpredati o teorijo, da je e-račun cenejši, je samo če je cela pot narejena prav, v nasprotnem je to dodaten kanal, kar pomeni dodaten strošek)
 

AvtoFun

Guru
29. dec 2007
18.412
2.425
113
Preko UJP-a boš lahko mesečno "napisal" do 5 računov, več nebo šlo. Torej neboš rabil kupit računalniškega programa, aplikacije ampak boš lahko vse tukaj zrihtal ampak kot pravim do 5 računov, tako piše na financah.
 

igi

Guru
13. okt 2007
5.595
1.203
113
Celje
Povej kaj te zanima... Nekaj zadev vem, vsega pa še ne. Bom pa v kratkem zadevo lahko potestiral tudi v živo...

Za večje izdajatelje računov (jaz imam info, da bi naj bilo to vse nad 5-10 računov/letno) je potrebno zadevo na ujp dostaviti preko "verificiranega" ponudnika. Ti seveda nekaj vzamejo za to storitev. Cena pa je postavljena nekaj nižje kot je poštna znamka, tako da pod črto boš še na profitu
wink-1.gif
 

AvtoFun

Guru
29. dec 2007
18.412
2.425
113

Intervju: E-računi za proračunske uporabnike so le prvi korak

28.11.2014 00:01 / Finance 231/2014

Aleksandra Miklavčič, generalna direktorica uprave za javna plačila

Za vsa podjetja, ki poslujete s proračunskimi uporabniki, se 1. januarja napovedujejo spremembe. Po tem datumu jim boste namreč lahko izdali le še elektronske račune. To pomeni, da se bo od šest do osem milijonov računov izdajalo le še po elek­tronskih poteh, a to je le prvi korak do tega, da bi elektronske račune za poslovanje uporabljala vsaj večina gospodarskih subjektov.

miklavcic-aleksandra07-be.1417101281.jpg.o.600px.jpg
Slovenija ni med prvimi državami, ki uvajajo e-račune, a nismo niti med zadnjimi. Želimo urediti tudi to, da bo mogoče izmenjevati e-račune s tujino, a to načrtujemo šele v drugi fazi. Aleksandra Miklavčič, direktorica Uprave za javna plačila Ljubljana Foto: Aleš Beno

Prvega januarja se uvajajo e-računi pri poslovanju s proračunskimi uporabniki. Kaj to pomeni za podjetja, ki poslujejo z njimi?

Vsi, ki račune izdajajo proračunskim uporabnikom, bodo morali te račune od leta 2015 pošiljati v elektronski obliki. Treba je opozoriti, da presečni datum za poslane račune ni 1. januar. Če račun do prejemnika prispe 1. januarja, mora biti izdan že kot e-račun. Presečni datum je torej 31. december. Po 1. januarju morajo biti vsi računi, ki jih dobijo proračunski uporabniki, v elektronski obliki.

Kaj pravzaprav je e-račun?

E-račun je navaden račun, le v elektronski obliki in ima zato drugačno pot do prejemnika, drugačno obdelavo, a enako vsebino in vrednost.

Kako so podjetja že zdaj pripravljena na e-račune?

Že nekaj časa sodelujemo z Gospodarsko zbornico Slovenije v okviru Nacionalnega foruma za eRačun in prek tega tudi dobivamo informacije, kako so podjetja seznanjena z e-računi. Nekatera velika podjetja že poslujejo z e-računi, jih prejemajo in izdajajo. Najtežji pri vsem je začetek. Po mojih pričakovanjih bo zahteva, da morajo podjetja proračunskim uporabnikom izdajati e-račune, prelomnica in bodo tudi med seboj začela poslovati z e-računi.

Če proračunski uporabniki prejmejo papirnat račun, gre za kršenje zakona, ni pa prekršek. Če podjetje e-računov ne bo izdajalo, se proračunski uporabnik lahko obrne na novega dobavitelja, ki je e-račune sposoben izdajati.

Ta ureditev torej pomeni, da si bo tudi zasebni sektor med sabo lahko začel izdajati e-račune?

Menimo, da se bo to zgodilo. Naš sistem omogoča prejetje e-računa prek bančnega sistema, kjer je že utečen sistem za izmenjave, prek določenih ponudnikov elektronskih poti in prek portala uprave za javna plačila (UJP). To vse bo tudi podlaga za izmenjavo e-računov med gospodarskimi subjekti. Poti so že postavljene in prepričana sem, da se bo zelo malo podjetij odločilo za prejemanje in izdajo računov tako v elektronski kot tudi papirni obliki.

Torej, izdajanje e-računov proračunskim uporabnikom je le prvi korak?

Da. Končni cilj je, da bi se e-računi razširili tudi med poslovnimi subjekti.

Na koliko podjetij vpliva uvedba elektronskih računov za poslovanje s proračunskimi uporabniki?

Števila podjetij ne poznam, ocenjujemo pa, da gre za šest do osem milijonov računov na leto.

Omenili ste tri različne možnosti za izdajanje e-računa. Kako bo to videti v praksi, če ima podjetje na primer urejeno pot prek bančnega sistema, prejemnik pa ima ponudnika elektronske poti? Kako bo pot usklajena, da pri izdajanju in prejemanju ne bo težav?

6-8
milijonov papirnih računov se bo z novim letom spremenilo v e-račune.

Zdaj izdate račun na papirju, ga v ovojnici oddate na pošto, pošljete in ste prepričani, da pride do prejemnika. Izmenjavo e-računov smo postavili podobno. Kot izdajatelj imate možnost, da e-račun izdate neposredno prek našega portala UJP, kjer ga vpišete. Če pa izdajate veliko računov, izberete banko ali enega izmed ponudnikov elektronskih poti glede na njihove pogoje. Ko e-račun oddate, brez težav pride do prejemnika.

Torej ni možnosti, da bi se račun vmes izgubil oziroma poti ne bi bili usklajeni?

Ne, saj se program povezuje izključno z elektronsko potjo. Na končnih postajah se bo s sistemom povezovalo veliko računovodskih sistemov, dokumentnih sistemov in tako naprej.

Kako se odločiti za pravega, katera merila so najpomembnejša? Kje so glavne razlike med ponudniki?

Gre za poslovno odločitev podjetja. Odvisno je od števila izdanih in prejetih računov ter cene. Vsak naj se pozanima o tem, katere možnosti ima, in si izbere najprimernejšo pot.

Kako podjetje ve, katerega ponudnika izbrati?

Na spletni strani UJP imamo objavljeno bazo ponudnikov elektronskih poti, s katerimi imamo sklenjeno pogodbo in s katerimi je mogoče izmenjavati e-račune. Imamo objavljen tudi seznam bank, ki sodelujejo v izmenjavi. Oba seznama sproti posodabljamo. Če izberete kateregakoli izmed ponudnikov v bazi, pomeni, da lahko že danes račun pride do proračunskega uporabnika. Če z nami ponudnik elektronskih poti nima podpisane pogodbe, pa to ni gotovo.

Sistemi bodo najverjetneje usklajeni. Torej če neko podjetje e-račun pošilja proračunskemu uporabniku, lahko isti sistem uporabi za izdajo e-računa drugemu podjetju?

Da. Ne vem sicer, ali so vsi ponudniki elektronskih poti povezani z bankami ali med seboj, medtem ko banke med sabo so. Torej, katerikoli banki račun oddate, do prejemnika pride brez težav. Cilj je, da e-račun prispe do prejemnika naslednji dan, a izkušnje kažejo, da večinoma lahko pride že isti dan.

Ponudnikov elektronskih poti je že zdaj več. Ali pričakujete, da se bo njihovo število še povečevalo?

Gotovo se bodo ponudniki še spreminjali. Zdaj so se vključili tisti, ki so te storitve že ponujali, in tisti, ki v e-računih vidijo priložnost. Ker gre še vedno za nekakšno novost na trgu, mislim, da se bo konkurenca še razvijala.

Prihranek, ki ga omogočajo e-računi, bi lahko privedel do tega, da bi bilo v Sloveniji 70 odstotkov poslovanja pokritega z e-računi. A to se bo zgodilo šele čez nekaj let.

Kje so še neznanke pred uvedbo e-računov?

Največ vprašanj je prav o tem, katera pot je najugodnejša. O tem se je treba pozanimati pri ponudnikih. Menim pa, da težave ne bodo tehnične, temveč povezane s pristopom k prenovi procesov.

Meja za izdajanje e-računov prek vašega portala je pet računov na mesec. Je ta meja trdno določena?

Ne. Pri analizi izdajateljev računov smo opazili veliko zelo malih izdajateljev, ki bi imeli visoke stroške in težave s pripravo računa v elektronski obliki. Tu gre za kmete, samostojne podjetnike in druge. Portal, ki bo začel delovati januarja in bo od konca septembra na voljo v preizkusni različici, je rešitev tega. Pet računov na mesec je naša trenutna ocena. Želimo, da bi velika podjetja in veliki izdajatelji z izdajo e-računov pozitivno vplivali na razvoj izmenjave e-računov tudi med poslovnimi subjekti, česar pa z izkoriščanjem portala ne bi zagotovili.

Kako podjetja vedo, ali je tisti, ki mu izdajajo račun, med proračunskimi uporabniki?

Že januarja smo proračunske uporabnike opomnili, naj svoje izdajatelje računov opozorijo na to novost. Sodelujemo tudi na različnih seminarjih o tej temi. UJP je objavil seznam proračunskih uporabnikov. Pripravljamo brezplačen register, iz katerega bo razvidno, kdo vse je proračunski uporabnik. Če torej podjetje ni prepričano, ali je prejemnik računa proračunski uporabnik, mu bodo tu na voljo vsi potrebni podatki.

Kako daleč smo še od tega, da bodo proračunski uporabniki izdajali le še e-račune?

Zakon določa, da je izdaja e-računa mogoča, če se s tem strinja prejemnik računa. Država je z dopolnitvami zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike izrazila strinjanje, da e-račune prejema. Pravnih in predvsem fizičnih oseb v to ni mogoče prisiliti. Prihranek, ki ga omogočajo e-računi, pa bi lahko privedel do tega, da bi bilo v Sloveniji 70 odstotkov poslovanja pokritega z e-računi. A to se bo zgodilo šele čez nekaj let.

Kako ima tujina urejeno področje e-računov? Ste se po kom zgledovali?

Avstrija ima področje e-računov za javni sektor že urejeno, Italija prav tako. Vsebinsko in strukturno so med nami neke razlike. Slovenija ni med prvimi državami, ki uvajajo e-račune, a nismo niti med zadnjimi. Želimo urediti tudi to, da bo mogoče izmenjevati e-račune s tujino, a to načrtujemo šele v drugi fazi. Pri postavitvi sistema smo se zgledovali tako po izkušnjah drugih držav kot po lastnih izkušnjah. Od leta 2006 sodelujemo v različnih skupinah v Sloveniji. In z leti smo prišli do te rešitve. Ko smo ugotovili, da se da dober rezultat doseči z ne prevelikimi naložbami, smo se odločili za ureditev tega področja z zakonom.

Kako bo z nadzorom nad uporabo elek­tronskih računov?

Kazenske sankcije za prejem e-računa so predvidene le, če ga prejemnik - proračunski uporabnik - dobi mimo vstopne točke UJP. Ni pa prekršek, če je račun prejet v drugi obliki, recimo papirni. To ni sankcionirano. Verjamemo pa, da bodo proračunski uporabniki zahtevali e-račun, saj je to ceneje. Če proračunski uporabniki prejmejo papirnat račun, gre za kršenje zakona, ni pa prekršek. Če podjetje e-računov ne bo izdajalo, se proračunski uporabnik lahko obrne na novega dobavitelja, ki je e-račune sposoben izdajati.

Kakšni so stroški z uvedbo sistema za e-račune?

Gre za različne aplikacije, zato so stroški različni. Pri svojem procesu izdajanja elektronskega računa mora vsako podjetje ugotoviti, prek katerega sistema ga izdaja. Ali je to računovodski ali dokumentni sistem. Podjetje mora tudi ugotoviti, kako se lahko zdajšnji sistem nadgradi. Nekateri sistemi že omogočajo izdajanje e-računov, spet pri drugih so potrebne celostne spremembe. Zato so stroški lahko zelo različni. Največji prihranki pa bodo prav pri obdelavi računov in pri elektronski hrambi računov.

Intervju je bil 11. septembra objavljen v časniku Finance v članku E-računi za proračunske uporabnike so le prvi korak.
 

AvtoFun

Guru
29. dec 2007
18.412
2.425
113
Zakaj? Saj pa si jih izvoziš in hraniš na klučku, dveh? Ne razumem zakaj bi to hrambo komu plačeval? Daš na 2 ključka in je varnost zagotovljena...
 
I

Izbrisan uporabnik #488

Kaj si ga ne moreš natisnit pa daš v arhiv ali shraniš na PC?

Upam, da bo simpl vmesnik, ker naši se radi potrudijo in plačajo ultra programerje, ki naredijo povsem nepraktične zadeve.
 

jurek1973

Guru
3. sep 2007
4.115
1.055
113
Še nekaj pomembnih malenkosti.
Ali bo portal UJP omogočal dodajanje tudi različnih prilog? Do kakšne velikosti?

Zaenkrat se moraš s proračunskim uporabnikom še dogovorit za izdajanje eRačuna, ker ti mora proračunc povedat dva pomembna podatka, da eRačun sploh lahko pride do njega: davčno in TRR.
In ta TRR ni tisti iz Ajpesa ali spletne strani proračunca, ampak je lahko nekaj čisto tretjega.
Verjetno je napisan tudi na kakšni pogodbi/naročilnici.

Ni mi jasno, kako bo to po nvem letu, a bo še vedno treba klicat proračunce, ali jim lahko dam eRačun?

Pa na UJPju se verjetno tudi ne zavedajo, kaj pomeni, da bodo po novem letu dobili po 10000 računov na dan, vsak bo imel še poskenirano dobavnico ali naročilnico, pa vse to bo treba varno elektronsko hranit naslednjih 10 let.
S tem, da priloge ne bojo samo 0,5MB, ampak tudi po nekaj 10MB.
 

SoulMan

Majstr
9. sep 2007
3.264
152
63
Celje
Citat:
Uporabnik ferdo pravi:
Če imaš slučajno aplikacijo, ki omogoča izdelavo e-računov (SAP recimo:) ) potem portal odpade, ker uvoza naj ne bi bilo, samo ročni vnos.

Podjetja, ki imajo SAP (in podobne), ne spadajo v skupino " Portal bo podpiral pošiljanje eRačunov za manjše izdajatelje, ki v javni sektor oziroma proračunskim uporabnikom na letni ravni posredujejo manjše število eRačunov. "
wink-1.gif
 

Smjs

Fizikalc
9. dec 2007
1.399
4
38
Bil na Ujpovem seminarju o e-računih.
Lahko oddaš 5 računov na mesec preko portala ročno. Lahko boš dodal PDF prilogo do določene velikosti mislim da 1MB, če bo pa večja boš pa uvozil v posebno odlagališče, ki ga bodo brisali čez čas.
Lahko pa že testirate v decembru če želite. Samo prijavo za novega uporabnika in lahko naredite test. Jaz ga bom drug teden.

Hranjenja pa UJP neproračunskim uporabnikom ne zagotavlja, še proračunskim mislim, da samo eno leto potem pa se znajdi kakor veš in znaš.
So pa vsi malo večji programi obljubljali, da bodo omogočali oddajo teh računov samo nihče mi ni znal točno povedati za koliko ojrov.
Bom imel decembra veselico, da to dokončno zrihtam.
 

SoulMan

Majstr
9. sep 2007
3.264
152
63
Celje
Citat:
Uporabnik Smjs pravi:
So pa vsi malo večji programi obljubljali, da bodo omogočali oddajo teh računov samo nihče mi ni znal točno povedati za koliko ojrov.
Bom imel decembra veselico, da to dokončno zrihtam.

Za kater sistem rabiš?
 

EkoKaprica

Pripravnik
4. mar 2014
388
22
18
www.ogrevanje-hlajenje.net
Davčni zavezanec mora račune hraniti v svoji izvirni, papirnati ali elektronski obliki, v kateri so bili poslani ali dani na razpolago. Davčni zavezanec lahko račune, ne glede na njihovo izvirno obliko hrani tudi na mikrofilmu, drugem mediju ali v elektronski obliki, če ti načini hrambe onemogočajo spremembo ali izbris podatkov oziroma omogočajo reproduciranje računov v izvirni obliki. Če se računi hranijo z elektronskimi sredstvi, se morajo z elektronskimi sredstvi hraniti tudi podatki, ki jamčijo pristnost izvora in celovitost vsebine, v skladu s 84. členom tega zakona .

Mislim, da samo USB ne bo dovolj. Je pa nekaj literature še tukaj http://smartdoc.si/wp-content/uploads/2014/05/Arhiviranje-e-ra%C4%8Duna.pdf
 

ferdo

Guru
3. sep 2007
10.527
3.903
113
Ljubljana
hmpg.net
@SoulMan SAP - seveda vem to:)

E-račun ni sprememba oblike računa, je sprememba načina poslovanja. Spremeni se celoten življenski cikel računa, vključno in še posebej s hrambo. Veliki to vedo, malim to še ni jasno (so izjeme na obeh straneh seveda). E-račun je cenejši samo če se dejansko vse prilagodi v nasprotnem primeru pa se zadeva močno komplicira.
In UJP trdi:
- bomo pa vzeli drugega ponudnika, če ne bomo dobili e-računa -> kaj pa sistem javnih naročil, bo sposobnost izdaje e-računov postala najpomembnejši kriterij, pred ceno (nikakor s tem ne hvalim inteligentnosti javnih naročil, ker je v svoji majhnosti še nisem doumel)
- pripravljamo register proračunskih uporabnikov (28.11.2014) -> nikoli ni prepozno
- glede Italije in e-računov. Šli so dvofazno, celotna (trenutno jo uporablja manjši del-samo državne institucije) javna uprava naj bi prešla na prejem e-računov junija 2015
- Pa če je omenila Avstrijo, tam se pošiljajo e-računi (zastonj) čez portal in (to nisem 100%) obvezni so samo za zvezno raven (samo 85.000 dobaviteljev je "prizadetih"). E-portal obvlada tudi uvoz XML-ja (kar pri nas ni možno)
- res prav primer bi bil Finska, kjer je B2G pokritost skoraj 100%
 

erikson

Guru
25. avg 2007
22.339
6.144
113
Proklik NLB omogoča pošiljanje e-računov (lahko se uvozi iz programa), potrebno je oddati zahtevo za vklop. Okvirni strošek naj bi bil 4,7 EUR na e-račun.
 

EkoKaprica

Pripravnik
4. mar 2014
388
22
18
www.ogrevanje-hlajenje.net
Mene pa zanima, koliko bo stala dejanska hramba takšnih računov. Ker za en posel za par 100 € ni računice, če bo potem treba še 120 mesecev plačevati zaradi enega računa par evrov hrambe na mesec.
 

prijam

Fizikalc
2. sep 2007
1.821
4
38
Ne pozabite tudi na uvedbo "prepovedi" fakturiranja preko paragonskih blokov, excela in worda..... Uporaba ustreznega programa bo skoraj "zapovedana". Obstajala bo sicer opcija izdajanja računov preko "posebne knjige računov".....Žal se vračamo za kakšno desetletje v preteklost, pa čeprav menim, da s tem ne bomo rešili sive ekonomije....



Drugače pa stroškki e-računov če se ne bo ročno vnašalo preko UJP-ovega portala
- Aplikacija za fakturiranje
- Stroški banke (cca. 0,25 - 0,35€ / poslan račun)
- Stroški ustrezne hrambe računov

http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/mf-uvaja-racune-ki-jih-bo-oznacil-furs.html
 
Nazadnje urejeno: