Enopolno stikalo pralnega stroja

Uporabnik tony je napisal:

Najprej hvala vsem za odogovore. Drži, varovalka levo spodaj je 30 mA FID.

Na sliki levo spodaj ni 30mA fid, ampak 30mA KZS (kopalniško zaščitno stikalo bi se mu lahko reklo). To je all in one zadeva, ki se obnaša kot FID in varovalka. V primeru okvarnega toka med 15 in 30mA izklopi kot fid, v primeru prevelikega toka izklopi kot varovalka (gor je napis tudi C16, ne samo 30mA)

A je običajno, da pralni stroj za njim nima svoje varovalke?

Odgovor je zgoraj.



Hitrost varovalk ni odvisna od kvalitete štroma (kar lahko pomeni marsikaj) ampak od zagonskega toka porabnika, ki bi lahko bil dovolj velik, da bi avt. odklopnik razreda B vrglo ven (s taljivimi varovalkami teh problemov ni bilo). Je pralni stroj res tak porabnik?

PS ni tak porabnik in tudi "hitrost" varovalk je odvisna od varovalke (njene karakteristike), ne porabnika ali "štroma". Res pa je, da določeni porabniki lahko zaradi zagonskega toka izklapljajo "hitrejše" varovalke, recimo karakteristike B. Talilna varovalka ima približno podobno karakteristiko kot C avtomatska.
Ker se pa večkrat pojavljajo debate ali je za privat hišo bolje vzeti B ali C, še tole - večinoma imajo privat hiše vse vgrajena FID stikala. To pomeni, da v primeru okvare izklopijo glede na nazivni diferenčni tok - 30, 300 ali 500mA (izklop mora biti med polovico in nazivno vrednostjo). To pa se zgodi mnooogo prej, kot pri katerikoli varovalki (pogoj je, da avtomatska varovalka izklopi prej kot v 200ms pri 5x nazivnem toku za razred B in 10x nazivnem toku za razred C). Se pravi, FId bo v najslabšem primeru izklopil pri 0,5A okvarnega toka, 16 amperska B varovalka pri 80A okvarnega toka in C varovalka pri 160A okvarnega toka. Za takšno inštalacijo je tako popolnoma vseeno katera karakteristika se vgradi, ker je zgolj namenjena varovanju vodnika pred preobremenitvijo in vodnika nič ne zanima karakteristika varovalke, ampak samo tok, ki teče po njem.



Ker sem nekje pobral, da se naj bi na kopalniških vtičnicah to počelo. Štekam, da se v praksi to očitno ne počne pogosto (kopalnica izpred 30ih let, npr., sploh ni imela vtičnic na stikalih). Zanima pa me, če je to v skladu s predpisi?

Nule ni treba izklapljat. Izklopi se le faza. V določenih primerih je to lahko celo boljše (ni fino če ti stikalo zataji in vklopi samo fazo, nule pa ne). Sicer če je vse po predpisih, je vse ok. Lahko se celo izkaplja samo nula, vendar je pogoj da je tokokrog varovan z 30mA fid stikalom.

To naj bi se počelo za zaščito pred el. udarom zaradi okvare napeljave (naprave?), v kateri je voda (tak je npr. še el. bojler). V kakšnih robnih primerih bi tako lahko 100% preprečil, da napetost ne pride do ničle ali vode. Danes imamo za to FID (oz. v kopalnici še dodatno ločen FID) in ozemljitev, ki ni ničlana. Se zato dvopolnih stikal več ne vgrajuje?

Odgovor je zgoraj, dodatno pa - če izklopiš L vodnik, "napetost " ne more več priti nikamor, ne glede na N ali PE vodnike.

V informacijski varnosti poznamo koncept obrambe v globino, kjer se vzpostavlja več zaporednih varnostnih mehanizmov, ki varujejo uporabnika, tudi če eden od njih odpove. Takšno zaporedje bi lahko v primeru kopalnice bila ozemljitev, 30 mA FID in dvopolno stikalo. Ali elektrotehnika takšnih ukrepov v stanovanjskih napeljavah ne pozna?

Klikni za razširitev

Poleg FID je npr za kopalnice obvezno izebačevanje potencialov (po domače ozemljitev kovinskih delov). To je lahko neje vrste varovanje v "globino". Štos je med drugim tudi v tem, da če že pride do preboja, imaš vse zadeve na istem potencialu, pa četudi je to 230V. Če stojiš v kadi, ki je na 230V in se dotakneš pipe, ki je zaradi povezave tudi na 230V, ni razlike napetosti -> ni toka in se ne zgodi nič. Nevaren je tok, ne napetost kot taka. Tok pa poganja razlika napetosti. To je ves štos zaradi katerega ptič lahko čepi na žici daljnovoda, pa ga ne speče .