Ko sem se o tem takrat pogovarjal z dimnikarjem, je pojasnil, da se zažiganja lotijo v primerih, ko je tuljava zelo smolnata in ko ocenijo, da ogenj ne bo kjerkoli imel možnost ogroziti karkoli lesenega.
Preden so začeli, so bili obveščeni vsi stanovalci na vertikali, kjer je bila ta tuljava (imela je več priklopov), nato pa je eden stražil pri zgornjih, drugi pa pri spodnjih vratcih.
Glede možnosti, da se kaj pregreje je bila tudi moja skrb, vendar sem dobil zagotovilo, da večje nevarnosti kljub starosti (takrat je to bilo dobrih 60 let) ni.
In še enkrat (da me spet ne bodo kakšni prenapeteži označili za lažnivca) - to se je dogajalo koncem osemdesetih in ne vem, če danes dimnikarji tak postopek še prakticirajo.