Dodaj še regres in 13 plačanih praznikov.
V enem koledarskem letu je 2080 d.ur, ali 2088 d.ur če je prestopno leto, lani je bilo izjemoma 2096 d.ur, kar se malokdaj zgodi (mislim da v zadnjih 20 letih samo enkrat), na splošno se računa 2080 d.ur. Imamo 13 državnih praznikov ki so plačani, povprečno vsaj 25 dopustov ki morajo biti koriščeni kot cel delovni dan in nikakor po urah, regres bi moral biti teoretično vezan na dopust, v realnosti pa ni čisto tako oz. je regres neka fiktivna pridobljena boniteta, ki sploh nima več definicije.
Prihod na delo in malica sta pa prav tako davčno opravičena zneska in sta vezana na neko limitno vrednost. Prihod na delo je računan kot 1/15 cene benzina 98 okt. iz leta ... (ne vem če ne celo 1995 ?) , danes je to 0,18 Eur/km, čeprav nihče več ne ve, koliko je sploh danes 98 oktanski bencin. Ta vrednost je nespremenjena že vsaj 15 let, kljub inflacijam in divjanju cen goriva v vse smeri. Malica prav tako, davčno neobremenjen strošek je 6,12 Eur, če bi izplačeval več, je razlika podvržena vsem prispevkom in dohodnini.
Itd. Če opazuješ celotno obremenitev za eno leto in ima delavec neto plačo 1000 Ejev, stane delodajalca kakih 2800 Ejev. Opravljenih del.ur je pa samo okoli 1600 in ne 2080 / leto. Delavec torej košta delodajalca vsaj 20 Ejev/del.uro. Pred nekaj leti sem prišel na 16, danes je to 20. Kje je pa delavnica, delovna sredstva, oprema, izobraževanja, režija ...
Tisti ki razmišlja kako je vse predrago in kako rastejo bogatuni okoli njega, se naj gre najprej naučiti kako se lastno plačo izračuna. To bi pravzaprav spadalo v osnovnošolsko izobrazbo, toda tudi država ni nora, saj točno ve da bi se ji zgodila ulica, če bi ljudem kapnilo, koliko denarja požre, haska od nje pa nobenega, še kadar gre funkcionar sedet na WC, košta ker je treba plačat okoljske dajatve itd
.