Cuba 2010

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36
Zdi se mi, da za potovanja na Kubo vlada pri nas kar precejšnje povpraševanje, zato bom poleg fotografij napisal še nekaj osnovnih napotkov, ki so v Lonely Planetu slabše pokriti ali pa sploh niso.

1. Lonely Planet Cuba 2009 sucks. Če imate možnost, poizkusite dobiti katero od prejšnjih izdaj, saj so preverjeno boljše. Vmes se je zamenjal avtor in pisec nove različice ima hudo izkrivljeno percepcijo lepega in nepozabnega (ponovno, precej popotnikov se strinja s tem). Če za nekaj piše, da je neskončno lepo, bodite sumničavi. Tehnične podrobnosti, kot so cene, avtobusne linije in podobno - držijo.

2. Vstopni vizum uredite preko interneta. Po emailu pošljete na ambasado na Dunaj svoje podatke in nakažete denar preko Klika. Prihranek je približno 15 EUR na komad v primerjavi s Kompasom.

3. S sabo imejte LE in SAMO evre. To je ena izmed najpomembnejših stvari! Nobenih potovalnih čekov, nobenih dolarjev in nobenih kreditnih kartic. Sicer se da vse pretvorit v denar, ampak zaradi slabih odnosov z ZDA, je na vse našteto od 20-25 % provizije.

4. To, da se na Kubi česa ne da kupit (kot npr. milo, zobna pasta ali podobne dobrine) ne drži.

5. Internet je redka in draga dobrina (okoli 6 EUR na uro). WiFI. Kakšen WiFI?

6. Kuba JE draga za potovanje. Nočitve, a-la-carte hrana in klimatiziran prevoz so dobrine, ki jih uporabljajo samo turisti in temu primerno drage. Pričakujte cene, ki so povsem na nivoju evropskih. Kakorhitro spustite kriterije, zadeve postanejo veliko cenejše. Vendar pa se od peso pic in peso sendvičev ne da živeti, prevozi s tovornjaki pa so lahko zelo utrujajoči.

7. Na Kubi obstaja dvojni monetarni sistem, ki pa se je povsem izrodil. CUP-ov razen za spominek (bankovec za 3 enote s Che-jem) ne potrebujete nikjer, saj je to, kar je bilo mišljeno kot »valuta za turiste«, sedaj postalo »valuta za tiste, ki si to lahko privoščijo«. CUP-i so postali denar revežev. Kjer jih še jemljejo, daste par najmanjših CUC kovancev, s tem blago verjetno vseeno 10x preplačate (ampak je še vedno praktično zastonj), ampak se sploh ne sekirate.

8. Bargain, bargain, bargain. Kubo je trenutna gospodarska kriza precej prizadela v smislu upada turistov in zunaj glavne sezone (november-marec) so kapacitete precej prazne. Taksi z letališča 15 CUC (vozniki bodo začeli pri 20 ali 25). Primerna cena za nočitev za dva v casi particular, skupaj z zajtrkom in večerjo je 30 CUC (nekateri optimistično zahtevajo tudi 60 in več). Karkoli več je nateg. Sobe oddajajo praktično vsi, tako da shop around.

9. Avtobuse (Viazul) obvezno rezervirajte v naprej, sicer se pripravite, da boste na postaji izviseli.

10. Rent-a-car stane okoli 50 EUR na dan, ceste pa so obupne. Cene goriva so enake kot pri nas.

11. GPS-i so na Kubi prepovedani (pač ameriška tehnologija) in vam jih lahko zaplenijo ob vstopu v državo, nato pa plačate 5 EUR na dan, da vam ga shranijo do odhoda. Če imate GPS na telefonu, ni težav.

12. Ob izhodu iz države, morate na letališču poravnati izstopni davek v vrednosti 25 CUC (ne sprejemajo deviz).

13. Last but not least – Kuba je idealna destinacija za ljudi s celiakijo. Pšenice praktično ne poznajo in jo uporabljajo striktno za kruh, ki pa se mu ni nobena težava izogniti, saj se ga dobi samo v pekarnah (v trgovinah ga sploh ni). Za ječmen in oves povečini še slišali niso. Večina hrane sestoji iz mesa, zelenjave in sadja. Za prilogo se izmenjujejo riž, fižol in krompir, za sladico pa znajo pripraviti kakšno okusno kombinacijo medu, banan in kokosa. Za zajtrk ponudjo tudi vmešana jajca, puter, sir in marmelado ter obilico sveže pripravljenih sadnih sokov. Če imate s sabo dovolj veliko zalogo riževih vafljev, krekerjev (kruh močno dvomim, da bo preživel v tej vročini in vlagi), vam zagotavljam, da bo odhod domov v smislu prehrane zelo, zelo težak. Omenjeno velja za case particular, v hotelih je malenkost drugače, saj se občasno na jedilniku znajdejo tudi testenine, palačinke in raznorazno pšenično pecivo. Ampak povsod se dobi tudi obilica brezglutenske hrane.


Zdaj pa naprej k fotoreportaži.


01.jpg


19 dni potovanja in 10 dni dopusta na Playi Pesquero v bližini Holguina.


02.jpg


Cuba facts: Welcome back to 1969. But not the American way.
frown-1.gif
Da ne bo pomote, na steni je letošnji koledar in ne kakšna arhivska varianta.


03.jpg


Hrana je, kot že omenjeno, odlična. Sadje, zelenjava... okusi, ki se ob dolgem transportu čez ocean in raznoraznih kemikalijah kar nekako izgubijo, znova privrejo na dan. Ocenjujem, da sem tekom potovanja pojedel 20-30 kilogramov manga. Pa če se posvetimo še fauni, nikakor ne manjka perutnine, svinjine, takšnih in drugačnih rib, škampov, školjk, jastogov...


04.jpg


Havana se spogleduje z idejo modernega mesta, vsaj sodeč po panorami in promenadi.


05.jpg


Resnica je sicer malce dlje stran. Socialistični tujki so znotraj kolonialne aritekture kar opazni.


06.jpg


Najvišja zgradba v mestu pa je seveda – spomenik revoluciji.


07.jpg


Če smo že ravno pri spomenikih – tu je eden, posvečen študentom medicine.


08.jpg


Havanske ulice so tipičen labirint, ...


09.jpg


... kjer se včasih zazdi, kot da se je čas ustavil.


10.jpg


Še najbolje založene trgovine dajejo vtis, kot da so napol prazne.


11.jpg


Pri javnem transportu pa človek včasih ne ve, ali je namenjen ljudem ali živini.


12.jpg


Vrste so na Kubi stalnica. Za avtobus, za hrano in v tem primeru – za denar.


13.jpg


Socializem na Kubi ironično ustvarja ogromne socialne razlike. Ljudje, ki so v stiku s turisti in imajo tako dostop do t.i. »hard currency«, lahko živijo relativno lagodno življenje. Posledično nastajajo tudi obupani in žalostni poizkusi, kako od turistov izvabiti kakšen drobiž.


14.jpg


Seveda je vse skupaj začinjeno še s pasjo vročino.


15.jpg


Starbucks?


16.jpg


Even better! Muzej čokolade, kjer lahko sedeš in v prijetno klimatiziranem prostoru popiješ skodelico vroče čokolade. Definitivno moj najljubši kotiček v Havani in najboljša skodelica sladke pregrehe, kar sem jih poizkusil.


17.jpg


Velemesto sva kmalu zamenjala za podeželje. Vinales.


18.jpg


Skupaj s tovrstno migracijo pridejo tudi adrenalinske klimatske naprave, ....


19.jpg


... ter še bolj adrenalinski tuši.


20.jpg


Ampak se človek hitro spet spravi v dobro voljo.


21.jpg


Mural de la Prehistoria. Evolucija po kubansko (ja freske naj bi predstavljale prav to).


22.jpg


Valle de Palmerita.


23.jpg


Orhidarij.


24.jpg


Ne, pokrov motorja ni odprt zato, da bi se lepše videl motor.


25.jpg


Za biti žejen ni nujno biti živ.


26.jpg


Banos de San Juan. Sem sva prišla z namenom kopanja. To je bila ena izmed tistih stvari, zaradi katerih sva preklela Lonely Planet.


27.jpg

Ampak alternativa ni bila slaba.


28.jpg


A je lahko bazen še bolj idiličen?


29.jpg


Še ena Lonely Planet zanimivost – to naj bi bil »eco village«. WTF?!?


30.jpg


Najmanjši ptič na svetu – kolibri zunzun.


31.jpg


Prvič v življenju sem štopal na avtocesti. Ampak daleč od tega, da bi bil edini.


32.jpg


Trinidad.


33.jpg


Mesto, ki je še najbolj od vseh na Kubi obdržalo svoj kolonialni šarm.


34.jpg


Na plaži Karibskega morja se skoraj zdi, da lahko pozabiš na vse tegobe.


35.jpg


Ampak človeka takšen prizor hitro strezne. Shiran žrebiček, da bi se lahko turisti slikali ob njem... ne, do nekaterih vrednot se Kubanci še niso dokopali.


36.jpg


Še ena ironija kubanskega socializma. Obstajajo klinike za bogate (kjer se plačuje v CUC-ih) in klinike za revne (kjer se plačuje v CUP-ih). Zgodbice o neskončno super-duper kubanskem zdravstvenem sistemu – so samo zgodbice.


37.jpg


Valle de los Igenios. Zaledje Trinidada, kjer pridelujejo sladkor.


38.jpg


Stolp za klicanje sužnjev.


39.jpg


Kubanski muzeji tu in tam spominjajo na kakšen odpad.


40.jpg


So pa zelo ponosni na sestreljeni ameriški U-2.


41.jpg


Zagate z elektriko so na Kubi precejšnje (pogosto zmanjka toka za uro ali dve), rešitve pa najmanj smešne (o učinkovitosti ne bi sodil).


42.jpg


Takole sicer izgledajo prikupno.


43.jpg


Ampak ko gor naložiš dva turista z dvema nahrbtnikoma – lahko samo upaš, da voznik (oz. bolje rečeno poganjač) preživi naslednjo vožnjo po tropski vročini.


44.jpg


Ptičja hiša.


45.jpg


V deželi socializma je potrebno plačati – še zrak.


46.jpg


Školjke so pogoste brez deske. Razlog mi je še vedno neznan.


47.jpg


Santiago de Cuba.


48.jpg


In razgled na Karibsko morje.


49.jpg


Nočna omarica nekega geeka.


50.jpg


La gran Piedra s 1300m nadmorske višine in 25 stopinjami celzija prinaša še kako potrebno osvežitev.


51.jpg


Valle de Prehistoria. Enostavno out of this world.


52.jpg


Levo betonski...ptič, desno živa koza.


53.jpg


Park je ogromen in že hiter obhod traja dobro uro, nekaterim skulpturam pa se kar ne moreš načuditi.


54.jpg


Dumbo.


55.jpg


Beseda limuzina je dobila povsem nov pomen.


56.jpg


Baracoa, skrajni vzhod Kube.


57.jpg


Na koncu potovanja pa je prišel še čas za oddih.


58.jpg





59.jpg





60.jpg





61.jpg





62.jpg





63.jpg





64.jpg





65.jpg





66.jpg





67.jpg





68.jpg


Prikupen avionček. Cubana je sicer ena izmed letalskih družb, ki se ponašajo z najslabšo varnostno statistiko.


69.jpg


Takšen razgled skozi okno vsekakor ne doprinese k boljšemu počutju.


70.jpg


Kaj se dogaja na sliki?


71.jpg


Namig: zastava in opustele ulice.


72.jpg


Za slovo še vzpon na svetilnik na havanskem gradu.


73.jpg


Svetilničar.


74.jpg


Jose Marti Airport. Bodite pozorni na zastave.


75.jpg


Kuba je dežela, ki te težko pusti ravnodušnega. You hate it, you love it – ultimate travel contradiction. Zelo težko, da ti je samo všeč ali pa sploh ne. Vsekakor pa je dežela, kjer politični in socialni sistem razpadata na vseh frontah.


76.jpg


Včasih se zdi, da tudi med ljudmi vlada nekakšna žalostna melanholija (napis na majici: »I got out of bed for this!«)


77.jpg


In revolucionarne mantre, ki še vedno prevevajo državo, se včasih zdijo kot glineni vojščaki, ki jih je svet že davno zavrgel.


78.jpg


»But it's hard to be sad, when there is so much beauty in the world.«

Napis iz parka Lennon (ne Lenin!) v Havani:

"Dirás que soy un soñador pero no soy el único"

ali po angleško:

"You may say I'm a dreamer, but I'm not the only one,"


79.jpg


Take only photos, leave only footprints...
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36
Še stroški. Za dve osebi za celotno potovanje, vključno z letalskimi kartami, vizami ter 10 dni bivanja v 4**** all inclusive hotelu.

80.jpg
 

Zanzibar

Majstr
16. sep 2007
1.061
122
63
Super!
Fino, da napišeš tudi stroške. Niti približno se mi ni sanjalo o koliko €/$... gre.
467716-post_slo.gif
 

AvtoFun

Guru
29. dec 2007
18.131
2.256
113
Suuuuuuuuper report! Mogoče edino pogrešam kakšne deklice, poskusi potegnit ven kakšno serijo mladih domačink (saj veš, tisto ko si stiskal takrat ko tvoje ni bilo zraven)
smile-1.gif
 

mcn

Majstr
3. sep 2007
1.811
199
63
Slovenija
super fotke, prikazanih najbrž kakšnih 0,001 % vseh slikanih
smile-1.gif

mimogrede, s katerim programom/stranjo si delal statistiko plačil ?
 

Notranjc

Marco Polo
6. sep 2007
11.976
11
38
Citat:
Uporabnik Zanzibar pravi:
Super!
Fino, da napišeš tudi stroške. Niti približno se mi ni sanjalo o koliko €/$... gre.
467716-post_slo.gif

4. sporočilo nad tvojim so napisani stroški.
 

alfist555

Fizikalc
4. okt 2007
1.823
1
38
Rakovica strupena? Ne verjamem.

Kaj lahko das se kaj slik kake plaže? Potovala sta vecinoma s taxiji in busom vidim. Kaj rent a car ni mozen ali se enostavno ne izplaca? Kako je z avtobusnimi povezavami..verjetno so slabe in "urnika" se verjetno ne drzijo? Ali pac?

Hvala
LP
 

Notranjc

Marco Polo
6. sep 2007
11.976
11
38
Rent a car je precej drag doli, za 50€ na dan dobiš Hyundai Atos, na avtocesti je ogromno lukenj zaradi tega komot premo pustiš v kaki luknji, ali pa vsaj kaj predreš.
Poleg tega imajo najeti avti drugačne barve tablic in domačini takoj vedo, da si tujec in ti na hitro pošravfajo kolesa dol.
Domačini so mi pravili tudi, da bencin mešajo z vodo in je bilo veliko primerov da je šel motor v franže, škodo moraš pa ti kriti.

Da ne govorim, da oznak , usmerjevalnih tabel na cestah praktično ni GPS je pa NO-GO.

Via Azul je državna firma za prevoze turistov, to so večinmoa novejši avtobusi kitajskega porekla s klimami, zelo dobro pokrivajo celotno Kubo in so najboljši način za transferje po Kubi. O.K. razen če si čisto na vzhodu in moraš v Havano , v tem primeru greš z letalom.
Kot pa je Jernej napisal, moraš Via Azul rezervirati kak dan prej preden greš na pot.
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36



Avtobusi (Viazul) so zelo točni. Nikoli niso zamujali več kot 2-3 minute.


Rent-a-car pa je zelo dvorezen meč. Zadeva je draga in v končni fazi te ne pride veliko dražje, če najameš taksi z voznikom. Pa še bencin plača on.