Citat:
Ukinimo vse prispevke pri plačah, dajmo ljudem, zaposlenim ... bi država preživela? [P]
Nazadnje bomo po tej kolumni dobili v podjetje še kakega inšpektorja.
avtor
TANJA SKAZA
Bilance so zaključene, revizija opravljena, rezultati za leto 2015 so potrjeni. Hvala mojim dragim sodelavkam, za vsako dodatno uro, večer, ki so ga preživele v podjetju.
Spet smo pri isti težavi kot pri božičnicah. Kako izplačati nagrade ključnemu kadru, da dobijo kar največ?
V podjetju vsako leto srednjemu in top menedžmentu izplačamo dodatne nagrade glede na dosežene rezultate. Uvedli smo sistem fiksnih plač čez vse leto ter variabilni del ob koncu leta, kjer lahko posameznik dobi tudi do tri bruto plače, če so seveda kazalniki uspešnosti doseženi. Vse leto so pozorno spremljali kazalnike, delali pri ukrepih in nič koliko nadur naredili zato, ker so vedeli, da nas na koncu leta čakajo mamljive nagrade.
Želimo nagrajevati ljudi, z veseljem spremljamo rezultate ter motiviramo z učinkovitim sistemom nagrajevanja. Z veseljem delimo z našimi zaposlenimi in ta drugačnost je čar družinskih podjetij. Zavedamo se, da so tudi oni družina.
Hvala vsem našim coachem, da danes lažje spremljamo krivuljo učenja in vemo, za katere KPI (ključne kazalnike poslovanja) si prizadevamo. Postane pa izziv, ko vidimo, koliko vzame država za popolnoma nič narejenega.
Kdo pomaga našemu zaposlenemu, ki dela 12 ur na proizvodni liniji? Pa ne dela samo podnevi, dela tudi ponoči. Kdo pomaga našim prodajnikom, ki so se sedem dni skoraj 24 ur na dan trudili po sejmih sklepati posle? Kdo nam pomaga pri gradnji novih proizvodnih zmogljivosti? Kdo nam pomaga pri napornem sosedu, ki nam pošilja dopise o motenju posestva ter zapira dovoz do naših prostorov? Kdo nam lahko pomaga, ko potrebujemo pomoč pri ureditvi prehoda za pešce, da ljudje varneje prečkajo cesto ob prihodu v službo in odhodu iz te?
Nihče.
Odgovori na navedena vprašanja so vsi negativni. Kaj delamo narobe? Premalo lobiramo, se premalo prilizujemo komu, nismo komu plačali provizije? Zakaj si upam te stvari napisati? Ker evropska sredstva lahko dobimo in smo jih že. Vprašanje: zakaj? Ko pa govorimo o enem izmed najodmevnejših razpisov za nepovratna sredstva v zadnjem mesecu, pa lahko rečem, da je koruptiven in prilagojen samo par podjetjem v Sloveniji. Že od daleč vidim, da nismo zraven. Ali se premalo pogovarjamo s pomembnimi ljudmi?!
Nazadnje bomo po tej kolumni dobili v podjetje še kakega inšpektorja, da bo zares pregledal, ali smo odvedli vse davke in prispevke državi.
V Šaleški dolini vrednote dobrega, vestnega, delavnega gospodarstva propadajo. V Šaleški dolini podjetja propadajo. Prosim, brez zamere, živijo, ampak ne cvetijo. Po mojem v Šaleški dolini najbolj raste Furs ter druge službe, ki pospešeno pobirajo davke in prispevke ter kazni za občane za napačno parkiranje, ker ni več cone, kjer bi lahko brezplačno pustil svojega jeklenega konjička, za katerega prav tako ob nakupu že plačaš državi davek na motorna vozila. Bedarija.
Ste že imeli inšpektorja pri vas? Če se že moramo v gospodarstvu res bojevati, da dobimo pravočasno plačilo za storitev ali izdelek, to seveda za državne organe ne drži. Oni so vsekakor poskrbeli zase: lahko ti naložijo kazen, ki jo je treba plačati, in seveda potem, če imaš energijo in čas ter denar, se lahko pritožiš in razburjaš.
Živimo na različnih bregovih. Slovenija pa kot država tone. Ni logike. Dragi moji, tudi sami si najemite coache, da vas naučijo, kako doseči kazalnike. Pa še nekaj moram omeniti: če investiraš v skladišče in če imaš na računu napisano regali za skladišče, ne moreš izkoristiti olajšav. Absurd. Država nas prav sili v ukrepe, ki bodo imeli hude posledice za prihodnje generacije, državne blagajne pa itak ne bodo imeli nikoli bolj polne.
Tisti, ki delajo na črno, jih ne bodo nikoli dobili, dejstvo pa je, da bodo vedno zapravili več, kot pa zaslužili. Klasika za Slovenijo. Seveda bodo v medijih napihnili vse možne številke o uspešnosti Slovenije, ampak res vam ne morem verjeti.
V letnih pogovorih mi eden od zaposlenih omeni: »Tanja, kaj lahko naredimo, da mi dobimo ob izplačilu nagrad več kot država? Imamo kakšno rešitev? Ali je kakšna možnost, da dobimo čim več?« Bila sem v temi. Nisem mu znala odgovoriti, nisem imela nič oprijemljivega, da bi mu z veseljem rekla, da bo namesto neto nagrade dobil izplačan bruto znesek. Pokazala sem mu obračun. Bil je šokiran. Izredno dober delavec, v 16 letih niti enkrat na bolniškem dopustu, na koncu pa mu vsak mesec skoraj polovico odvzame država. Pa me samo žalostno pogleda in reče: »Šefinja, se res ne splača.« Kaj bomo dali našim otrokom?
Pa se bo spet kdo našel in rekel, če vam kaj ne ustreza, pa pojdite ven. V drugo državo. Ali pa mu dajte več, da bo neto višji. Ne razumem tega. Živim v Sloveniji. Želim, da moji otroci nadaljujejo biznis v Sloveniji, želim si za Slovenijo, da začnemo govoriti o dobičku, prihodkih, dodani vrednosti in o viziji naše lepe države v letu 2020, 2025, 2030 ... Smo usmerjeni k dobrim podjetjem, jim sledimo, se učimo od njih in nam dajejo elan za boljši jutri?
Želim prispevati k izboljšavam, ki bi Slovenijo ponesle na boljša mesta po konkurenčnosti. Želim si, da naši zaposleni dobijo v prihodnosti lepe plače - in s tem se bosta gotovo izboljšali kakovost in učinkovitost dela. Na koncu le vsi delamo za denar in za lepše življenje.
Vsak naj se sam odloči, kam bo prispeval ter koliko zdravstvenega in socialnega prispevka bo odvajal. Želim si za državo, da postane prepoznavna po zaposlovanju ter da začnemo dobivati v Slovenijo kadre, ki bodo delali občutne spremembe. Želim si, da Slovenija postane raj za dobra podjetja, za uspehe in za talente. Kajti samo ljudje znajo povezati vizijo s poslanstvom in vrednotami, ki jih živimo.
Kaj pa nam Slovenija sporoča?
Nazadnje bomo po tej kolumni dobili v podjetje še kakega inšpektorja.
Naj navedem samo par primerov v zadnjih par mesecih:
Prispevki za pripravljenost. Zakaj, vraga, politiki potrebujejo to? So vključeni v gasilsko društvo?
Razpis pametne specializacije. Samo par podjetij v Sloveniji ustreza razpisu. Za koga je pisan?
Govor predsednika vlade ob prireditvi za izbor mladega menedžerja 2015. Gospod Aleksander Zalaznik, predsednik Združenja Manager, je pričakoval akcijski načrt izboljšav, gospod predsednik je postregel z govorom, da se gospodarstvo mora zavedati, da nekaj moramo dati za blaginjo države.
Na žaru s predsednikom Slovenije. Razumem tistega, ki je ustvaril oddajo, ne razumem pa Slovenije, da s takšnim veseljem gledamo, kako nekoga ponižujejo.
Alpina odpušča. Zakaj? Spet ena slovenska znamka, ki gre v pozabo. Kje se je zataknilo? Se lahko kaj naučimo iz njihove zgodbe? Zakaj podcenjujemo slovensko in se še vedno raje odločamo za nakup tujih blagovnih znamk?
Zakaj blagovni znamki CCC (proizvajalec čevlje iz Poljske) v Sloveniji uspeva, Alpini pa ne?
Akrapovič. Zaradi novih davkov ustavlja naložbe! Ponos slovenskega gospodarstva, slovenskega znamčenja z visoko dodano vrednostjo - in ga ne znamo obdržati v Sloveniji? Država, dajte no. Vse je v vaših rokah. Takoj mu dajte dodatne olajšave na vlaganja ter na zaposlovanje. Pomagate podjetjem v krizi, a raje pomagajte podjetjem v vzponu!
Moj sklep je, da je zelo očitno tudi politika v krizi talentov. Verjamem, da bi država zelo dobro delovala z nižjimi obdavčitvami, boljši pretok bi nastal pri procesih, odločitve bi se hitreje sprejemale, manj bi bilo korupcije, ker bi ljudje bili zadovoljni s plačami. Povečala bi se poraba, vlagatelji bi drli v Slovenijo in - kar je najpomembneje - ponašali bi se lahko s podjetji, ki gradijo na prihodnosti in prepoznavnosti Slovenije.
Vem, da Slovenija to zmore, ampak samo s pravimi ljudmi. In tukaj smo na skupnem imenovalcu. Iščemo talente, ki znajo narediti strategijo ter poskrbeti za izvedbo, ampak teh je v svetu po najnovejši raziskavi samo osem odstotkov.
Mi bomo prišli do njih, upam samo, da se bo to zgodilo tudi Sloveniji.
