Jaz mislim da hude razlike v končnem znanju ne bo.glede na to, da gredo sedaj otroc eno leto prej .. in hodijo eno leto dlje ( primerjavi z njihovimi starsi) - se to "zgubljeno" leto ne bo nikjer poznalo..
če bi se corona zgodila maja - bi še rekel OK - "sej itak nc ne delajo oz zaključujejo in popravljajo".. tko se je pa zgodil marca - tu pa mislm da manjka 2 mesca snovi in predvsem razlage. Ne vem kako se bodo npr. naučili jezika iz word vaj in 1x tedensko youtube klipa.. jezik moras slisat. govort, uporabljat.. tud matematko ti more en pokazat izpeljave.. fizka - nekaj je brat o pospešku na klančini - nekaj je pa to v šoli v živo vidt.
če že lohk zbiram - naj kar ponavljajo leto.
Nič slabše razlage niso deležni na ta način, kot v učilnicah. Ponekod jim je celo bolje (vir: devetošolka doma). Še več: pri marsikaterem predmetu dela z večjim veseljem, več je timskega dela, več sama išče informacij. Če je pa tu in tam problem, pa hej, naj bodo učitelji na voljo za kako indovidualno razlago preko videokonference ali kako dodatno uro. Bolje, da se oni malo žrtvujejo, kot da mularija trpi.glede na to, da gredo sedaj otroc eno leto prej .. in hodijo eno leto dlje ( primerjavi z njihovimi starsi) - se to "zgubljeno" leto ne bo nikjer poznalo..
če bi se corona zgodila maja - bi še rekel OK - "sej itak nc ne delajo oz zaključujejo in popravljajo".. tko se je pa zgodil marca - tu pa mislm da manjka 2 mesca snovi in predvsem razlage. Ne vem kako se bodo npr. naučili jezika iz word vaj in 1x tedensko youtube klipa.. jezik moras slisat. govort, uporabljat.. tud matematko ti more en pokazat izpeljave.. fizka - nekaj je brat o pospešku na klančini - nekaj je pa to v šoli v živo vidt.
če že lohk zbiram - naj kar ponavljajo leto.
Moja je odlična in dela vse tako kot mora biti. Ampak ne reči da bo znanja enako kot če gre v šolo. In ja julija bi morali biti v šoli, če bi recimo junija začeli hoditi nazaj. Pač en mesec počitnic manj, učitlji pa tudi nebi umrli. Cel sistem je zafuran zaradi gabra in noben do sedaj ni popravil tega sistema. Sicer pa bo drugo leto realno, boš videl večini močno pade uspeh v prvem letniku. Tam ni več sončkov!Nič slabše razlage niso deležni na ta način, kot v učilnicah. Ponekod jim je celo bolje (vir: devetošolka doma). Še več: pri marsikaterem predmetu dela z večjim veseljem, več je timskega dela, več sama išče informacij. Če je pa tu in tam problem, pa hej, naj bodo učitelji na voljo za kako indovidualno razlago preko videokonference ali kako dodatno uro. Bolje, da se oni malo žrtvujejo, kot da mularija trpi.
Šola med počitnicami ali ponavljanje je pa popolna bedarije in čisto nepotrebno. V resnici je zdaj prilika, da se učne programe prevetri. Intajk je vsaj polovica snovi odveč.
Koliko 10 let se boste še izgovarjali na Gabra? Reforma je bila v 90 letih!!!Cel sistem je zafuran zaradi gabra in noben do sedaj ni popravil tega sistema.
Sem lepo napisal gaber je zafrknil sistem, ostali niso nič naredili da bi izboljšali.Koliko 10 let se boste še izgovarjali na Gabra? Reforma je bila v 90 letih!!!
Kdo pa pravi, da v Sloveniji ne bo v jeseni spet še enkrat udarila Corona part 2.Imaš prav. Problem nastane, ker drugo leto ne bo znanja. To se jim gre izključno zato, ker hočejo imeti dva meseca frei!
Kdo pa pravi, da v Sloveniji ne bo v jeseni spet še enkrat udarila Corona part 2.
Kaj pa potem?
Ok za matematiko&fiziko ne rečem.....čeprav ne dvomim da ne manjka materiala na YTbu (tudi v našem jeziku)glede na to, da gredo sedaj otroc eno leto prej .. in hodijo eno leto dlje ( primerjavi z njihovimi starsi) - se to "zgubljeno" leto ne bo nikjer poznalo..
če bi se corona zgodila maja - bi še rekel OK - "sej itak nc ne delajo oz zaključujejo in popravljajo".. tko se je pa zgodil marca - tu pa mislm da manjka 2 mesca snovi in predvsem razlage. Ne vem kako se bodo npr. naučili jezika iz word vaj in 1x tedensko youtube klipa.. jezik moras slisat. govort, uporabljat.. tud matematko ti more en pokazat izpeljave.. fizka - nekaj je brat o pospešku na klančini - nekaj je pa to v šoli v živo vidt.
če že lohk zbiram - naj kar ponavljajo leto.
Ponavadi preskočim take članke, ampak tokrat bom napisala besedo ali dve. Že samo klik na avtorja članka – Jožeta Jermana mi nekaj pove. Gre za upokojenega novinarja, katerega otroci so stari sigurno vsaj 30 let. Verjamem, da se nikoli ni znašel v situaciji, v kateri smo sedaj starši. Zelo posplošuje. Ni vseeno, ali imaš doma enega, dva, tri ali štiri otroke in več. Ni vseeno, koliko so ti stari. Sama imam tri. Sedmošolca, drugošolca in dojenčico, staro 7 mesecev. Torej sem na porodniškem dopustu. Sedmošolec je popolnoma samostojen, ne potrebuje popolnoma nič pomoči. Drugošolec zaključuje z učenjem pisanih črk. Ta teden je npr. imel za narediti previsno tehtnico, napisati svojo knjigo, jo uprizoriti z lutkami, osvojiti črko f, prepisati tri besedila, se naučiti pesmico, računati do sto DE+DE in še bi lahko naštevala. Verjetno je jasno, da tak otrok potrebuje starša za razlago in neko kontrolo. Pa za pomoč pri ustvarjanju. Poleg tega nam v tem času nihče ne skuha kosila, nihče ne obesi cunj, nihče ne pripravi hrane za dojenčico, itd. Po neprespani noči zaradi izraščanja zob. Primerjati poučevanje doma s poučevanjem učitelja v šoli je torej nerealno. Deljen članek je zame zelo nestrokoven, površinski, predvsem pa je napisan brez lastnih izkušenj. Pa ne jamram. Imamo se lepo, nikoli še nismo bili toliko časa skupaj. Na živce mi gre le to, da vsi pomislijo, da se starši samo pritožujemo in nergamo, v bistvu pa kličemo na pomoč, ne zato ker imamo nevzgojene ali lene otroke, ampak zato, ker ima tudi naš dan le 24ur.
Se strinjam. Sama sem v preteklosti ostala doma z otroki ravno v izogib vsem problemom, ki jih moderna služba servira staršem. Preprosto ne znese vse.
Avtor se ne zaveda, da moraš biti v službi tako storilen in predan, kot da nimaš privat živjenja, kaj šele otrok. In da se pričakuje od starša, da se bo posvetil otrokom v tolikšni meri in s takšnim projektiranjem, kot da mu ni treba cele dneve viseti v službi in duše pustiti na delovnem mestu. Za minimalca, po možnosti.
Vsi vemo, da je starševstvo najtežja in najbolj naporna služba. Ko so delali na njivah, se z otroki pač niso ukvarjali. Sedaj pa tudi delamo petke in svetke, otroke bi pa morali vzgajati, učiti… do lastnega zadnjega diha.
No go. Ne gre. Težko je. Naporno. Vsega en človek ne zmore. Pri vsem ne moreš biti optimalen, kaj sele na maksimumu.
Potem pa ti rečejo, da se je potrebno zapreti med 4 stene. Ok, pač, virus.
Pa zapreti otroke. Ok. Dobiš cirkus, ker otroci bi radi malo migali, kam šli, pa bili s prijatelji…
In ja. Otroci bi radi jedli. Vsak dan večkrat. To so gore umazane posode, ure gredo v priprave hrane. Iz trgovine se tudi ne prinese sama.
Potem bi se otroci radi v nekaj oblekli. Nekoč so rekli, srečne danes mamice s pralnimi stroji. Ampam peremo vsak dan gore perila. Nekoč posteljnine ni bilo za zamenjat, oblačila so imeli ista po cele tedne…. in pranje na roke je prišlo na vrsto samo vsakih nekaj tednov za kakšni 2 uri. Jaz imam s cunjami vsak dan za slabo uro dela. Ura samo za cote!
In ko so otroci doma, je stanovanje dosti bolj umazano, razmetano. Malčki pa pač ne bodo ribali stranišč. In 8-letniku ne moreš naprtiti za več ur gospodinjenja dnevno. Spucati pa se stanovanje noče samo od sebe. Kako nenavadno, kaj?
Naši otroci hodijo še v glasbene šole. To zopet pade na nas. Vsaka glasbena = 3x tedensko. Imamo pa 3 šolarje. Račun = 1 cel delovni dan na teden.
Zanima me, koliko je avtor članka porabil svojega časa pri gospodinjenju. In pri podajanju komplet učne snovi svojim otrokom. Enim vse, drugim po potrebi. Ki je vsak dan na sporedu. Da je tako zelo jezen na vse obremenjene starše. Ob rednem delu 8h/dnevno. In koliko je pomagal pri glasbenih šolah. In zraven otroke animiral, učil življenjskih modrosti… zaprt med 4 stene.
Mene je ta karantena zelo dotolkla. Komaj čakam, da dan mine. In komaj sem čakala teh prvomajskih počitnic. Naš najstarejši otrok ima 12 let in še ni samostojen v gospodinjstvu, v šoli pa dokaj. Imamo 3 šoloobvezne – 1 rabi vso razlago, 1 minimalno, 1 pa nekje vmes.
Imamo še vrtičkarja z 2 leti. Dela in pazenja vrh glave. Karanteno in domačo šolo pa so razglasili točno na dan, ko sem prišla domov iz porodnišnice. Si misliš v kak kaos sem torej prinesla novorojenčka?
Tu smo torej tudi velike družine. Mož je redno odsoten zaradi službe. Jaz pa sem redno doma. Nimam kam pobegnit. Razen zvečer v bano za 1 uro. Ali manj, ker dojenček kliče. Že pred karanteno in najmlajšim otrokom sem ostala doma ravno zaradi varstva, pomoči v šoli, vsega dela z gospodinjstvom, ukvarjanja z otroki, … Smo velika družina. In ja, jamram, da mi je zelo težko v teh dneh. Verjemi, da vem, koliko dela je z otroki. Verjemi, da za njih dajem lastno kariero in skoraj ves prosti čas. Da sem tu za njih. Dan in noč. Veliko noči.
In je težko. Nam, velikim družinam, je šolanje doma velika preizkušnja. Dobro, da so otroci marljivi, da ubogajo, pomagajo po najboljših močeh. Vsaj kolikor toliko. Da se mi ne zmeša.
Ja, jamram. Je težko, organizacijsko, časovno. Živčna vojna.
In vendar sem hvaležna. Da vidim, kje so moje meje, moja šibkost, moja nemoč. Da vidim, da nisem vsemogočna. Da spremljam otroke še bolj, kot do sedaj. Sem z njimi še več časa, jih spoznavam tudi iz zornega kota v kritičnih razmerah. Družimo se. Lepo je. In naporno, od zore do pozne noči. In ponoči.
In sem hvaležna, da vidim, koliko sem v resnici nehvaležna za to, kar imam. Streho nad glavo, hrano, stroje, cunje in umazano posodo, ki jih lahko dam v te stroje, pa normalnega moža, zdrave otroke. Celo luksuz v obliki izletov in počitnic. V kaotičnem vsakdanu ugotavljam, da se imamo presneto radi in da znamo še kako sodelovati. Tega pa niti masterkard ne more kupiti.
Korona, hvala za to težko preizkušnjo. Ki nas priganja do meja vzdržljivosti in do učenja potrpežljivosti, sloge in pridobivanja delovnih navad in debele kože.
Jamrala pa bom še naprej. Ker JE težko. VSEM!!!! Ni ga človeka brez korona-križa.