Komunajzerji, zanalašč zavlačujejo postopke... plača vedno raja.Noben se ni niti dotaknil, se bom jaz. Članek je zaklenjen, zato v celoti:
Denacionalizacija: Nadškofiji Ljubljana 22,6 milijona evrov odškodnine
Nadškofija Ljubljana je uspešno spravila pod streho nov rekorden odškodninski zahtevek zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega odločanja, nanašajočega se na del pokljuških in mozirskih gozdov. Zgolj zanj je skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi iztržila 22,6 milijona evrov.
DENACIONALIZACIJA
Tatjana Pihlar
28. april 2023 00:00
28. april 2023 21:14
Predviden čas branja: 5 min
Nadškofija Ljubljana je uspešno spravila pod streho nov rekorden odškodninski zahtevek zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega odločanja, nanašajočega se na del pokljuških in mozirskih gozdov. (Foto: Luka Cjuha)
Nadškofija Ljubljana zaradi počasnega reševanja denacionalizacijskih zahtevkov za pokljuške gozdove prejema astronomske odškodnine. (Foto: Luka Cjuha)
Nadškofija Ljubljana je uspešno spravila pod streho nov rekorden odškodninski zahtevek zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega odločanja, nanašajočega se na del pokljuških in mozirskih gozdov. (Foto: Luka Cjuha)
Nadškofija Ljubljana zaradi počasnega reševanja denacionalizacijskih zahtevkov za pokljuške gozdove prejema astronomske odškodnine. (Foto: Luka Cjuha)
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (sklad) je v sredo Nadškofiji Ljubljana nakazal 5.016.714 evrov. S tem ji je dokončno poplačal dolg za denacionalizacijski odškodninski zahtevek, nanašajoč se na del gozdov in deloma tudi drugih zemljišč na območju Pokljuke in Mozirja. Samo ta odškodninski zahtevek je državo (brez pravdnih stroškov) stal rekordnih 22,6 milijona evrov. Doslej najvišja odškodnina za en zahtevek, ki jo je sklad izplačal Nadškofiji Ljubljana, je skupaj z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški znašala nekaj manj kot 21,4 milijona evrov, nanašala pa se je prav tako na denacionalizacijo dela pokljuških in mozirskih gozdov.
Velikodušni sodniki
Po zakonu o denacionalizaciji (ZDen) in tolmačenju sodišč odškodnina za nezmožnost uporabe odvzetega premoženja denacionalizacijskim upravičencem pripada od uveljavitve zakona, to je od 7. decembra 1991, do pravnomočne odločbe o vrnitvi premoženja. Zamudne obresti, ki so bile od julija 2016 do konca lanskega leta osemodstotne, trenutno pa znašajo 10,5 odstotka, začnejo teči od dneva, ko je upnik zavezanca prvič pozval k plačilu odškodnine, vse do dneva izplačila.
Ljubljanska nadškofija je v denacionalizacijski zadevi, v kateri je na koncu iztržila uvodoma omenjenih 22,6 milijona evrov odškodnine in zamudnih obresti, odškodninsko tožbo zoper sklad vložila marca 2018. Škodo zaradi izgubljenega prihodka za čas, ko ni mogla prodajati lesa iz pokljuških in mozirskih gozdov, ki jih je dobila nazaj v skoraj četrt stoletja trajajočem denacionalizacijskem postopku, je najprej ovrednotila na dobrih 13,4 milijona evrov. Kasneje je odškodninski zahtevek še trikrat povišala: najprej na 15,6, potem na 18,9 in na koncu na skoraj 20 milijonov evrov (brez pripadajočih zamudnih obresti). To si je lahko privoščila zaradi velikodušne sodne prakse, ki denacionalizacijskim upravičencem odškodnine priznava v višini pričakovanega dohodka, ki bi ga nekdo morda ustvaril, če bi odvzeto premoženje dobil nazaj v razumnem času. Vlaganja v gozdove sodišč ne zanimajo, pri izračunu odškodnine pa upoštevajo trenutne tržne cene.
Odlično oplemeniteni denar
Ker je bil v odškodninskih pravdah, nanašajočih se na gozdove, praviloma neuspešen, od visokih zamudnih obresti pa imajo korist le denacionalizacijski upravičenci, jim je začel sklad leta 2016 izplačevati nesporne deleže odškodnin in zamudnih obresti. S tem so se nekoliko znižali izdatki, povezani z odškodninami. To je sklad storil tudi v primeru pokljuških in mozirskih gozdov, ki jih je Nadškofija Ljubljana dobila nazaj v letih od 2013 do 2016. Julija 2019 in nato še novembra lani ji je sklad nakazal 17,6 milijona evrov, v sredo pa še dodatnih pet milijonov. Zgolj ta denacionalizacijski odškodninski zahtevek je sklad stal 22.602.873,22 evra. Bi pa dal zanj še precej več denarja, če mu ne bi nadškofija predlagala poravnalne ponudbe. V sodni poravnavi sta se med drugim dogovorila, da bosta plačala vsak svoje pravdne stroške.
Denacionalizacijska upravičenka je s takšnim razpletom zagotovo zadovoljna, kajti na koncu je iztržila skoraj 9,2 milijona evrov več, kot je terjala pred petimi leti, ko je vložila odškodninsko tožbo. Denarja ne bi mogla nikjer bolje oplemeniti.
Izplačali skoraj 68 milijonov evrov odškodnin
Na kmetijskem skladu so nam pojasnili, da so denacionalizacijskim upravičencem doslej vrnili 163.638 hektarjev površin, od tega 53.879 hektarjev kmetijskih zemljišč, 94.870 hektarjev gozdov, 10 hektarjev vodnih zemljišč in 14.857 hektarjev neplodnih zemljišč. Trenutno sklad obravnava pet denacionalizacijskih zahtevkov za vračilo nadomestnih zemljišč in približno dvajset zahtevkov za vračilo v naravi. Koliko površin bodo še morali vrniti upravičencem, ne vedo, saj postopke v zvezi s tem vodijo upravne enote in sodišča.
Od leta 2003 je sklad denacionalizacijskim upravičencem zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov izplačal tudi skoraj 68 milijonov evrov odškodnin, zamudnih obresti in pravdnih stroškov, od tega dobrih 50 milijonov evrov samo Nadškofiji Ljubljana. Trenutno ima odprtih še devet sodnih zahtevkov v skupni vrednosti nekaj manj kot osem milijonov evrov (brez obresti in sodnih stroškov). Štiri odškodninske zahtevke, katerih vrednost glavnice je okoli 4,5 milijona evrov, so oddale fizične osebe, štiri Nadškofija Ljubljana (skupaj je približno 1,2 milijona evrov glavnice) in enega (približno 2,2 milijona evrov glavnice) agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik.
***
163.638 ha
površin je sklad doslej vrnil denacionalizacijskim upravičencem.
67.796.728,98 €
odškodnin in zamudnih obresti je sklad plačal zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov.
50.193.383,91 €
odškodnin in zamudnih obresti je Nadškofija Ljubljana doslej iztržila zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov.
22.602.873,22 €
znaša doslej najvišja izplačana odškodnina za en sam denacionalizacijski zahtevek.
Iskanje direktorja sklada – tretjič
Kmetijska ministrica Irena Šinko še vedno išče novega direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Od lanskega oktobra so bili objavljeni že trije javni razpisi. Na vse se je prijavil sedanji vršilec dolžnosti direktorja Aleš Tolar. Prva dva so razveljavili, odločitve o zadnjem še ni. Po razveljavitvi prvega razpisa so Tolarju vedejevstvo, ki ga opravlja od 26. novembra 2021, podaljšali do 25. maja letos. Na zadnji javni razpis, objavljen 3. aprila, so prispele štiri prijave. Poleg Tolarja jo je oddal tudi Ervin Kosi, namestnik generalnega direktorja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja – organa v sestavi kmetijskega ministrstva, ki ima v aktualni vladi pomembno besedo pri kadrovanju na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.
Sicer gre za opus moderandi komunajzerjev, parklje po zasebni lastnini. Tudi danes so te težnje nekaterih poslancev kot je na primer Kordiš. Zdaj perjat pa pri obdavčitvi...
To je vse kar znajo.
Koliko ljudi so komiči razlastninili in sploh ni bilo denacionalizacijskega postopka. Je pa zanimivo, ko se komiči hvalijo kako je bilo pod bivšo Yugo. Ja z nakradenim premoženjem, seveda to je trajalo le omejen čas, dokler niso kot vedno vse zafurali.
Nacionalizacija pa je šla takole, kar jih niso takoj potamanil so imeli podpiši ali greš v gmajno ali pa za bizarno odškodnino.
Ko so zmetali proletarcam nakradeno je tam seveda rasel samo plevel in potem so se zopet čohali po prazni betici...
Danes še vedno gledamo podobno zgodbo...
Imamo luftarske kmetijske strokovnjake! Ki ne vedo zakaj traktor je... jebeštrga jih gleda lahko bi z konjem.