V našem kraju so velike težave s preveliko množičnostjo. K verouku hodi nekje 90 % osnovnošolcev v kraju, prav toliko jih pride do birme. 10 % kraja so tako ali tako priseljenci kot drugje po Sloveniji, ki so druge vere. Zato smo morali v kriznih časih zgraditi nov župnijski dom, ker > 400 otrok moraš nekako razporediti v učilnice skozi teden. Da moraš mašo naročiti nekaj mesecev prej, da prideš na vrsto približno ob želenem terminu, je vsakemu v župniji tako ali tako jasno. Običajno je en novomašnik na 10 let. Študentov je seveda več, nekateri si med študijem premislijo, kar je pohvalno. Bolje da izstopi prej, kot da ni zvest zaobljubi in poklicu. To velja tudi za druge poklice in predvsem za zakonski stan.
No, seveda pa ta kraj ni na Dolenjskem, kjer ljudje še svojih prvih sosedov ne marajo, čeprav z njimi živijo že stoletja, ampak so malo druge polti.
