Odprt sistem ima. Nima.klasicne ekspanzije, ampak samo pisker ki prelije če zavre ali podobno. Posledično tudi tlaka ne more imeti večjega kot je višinska razlika
Centralna kurjava, zrak v sistemu
- Ustvarjalec teme yamahafazer
- Začetni datum
In če bi imel padce prav narejene po instalaciji, potem bi zrak moral (vsaj večina) sam v tistem piskru zapustiti sistem
tud jest mam težave z zrakom v radiatorjih... pritiska je nekje 1,8-2,0 pri toplem
že večkrat sem spušal iz zadnjega radiatorja, pa se kar noče nafilat... Na najvišji točki na ceveh imam tudi tiste ventile, k naj bi zrak ven spuščali, sam očitno sploh ne pride do tam gor...
že večkrat sem spušal iz zadnjega radiatorja, pa se kar noče nafilat... Na najvišji točki na ceveh imam tudi tiste ventile, k naj bi zrak ven spuščali, sam očitno sploh ne pride do tam gor...
Od kar peč ne gonim več na 80+ imam manj plina v sistemu. Plina zato, ker ni nujno da je zrak. Baje da lahko tudi vodik nastaja pri pretakanju vode po različnih materialih.
Uplinjevalna peč in zalogovnik, sedaj samo "prvo rundo" filam zalogovnik na nekje 70-75 in ga ne gonim več na 85+ ...
Uplinjevalna peč in zalogovnik, sedaj samo "prvo rundo" filam zalogovnik na nekje 70-75 in ga ne gonim več na 85+ ...
Če pa vam.pec uide na 100+ pa se je vsaj pri.meni na klasični peči vedno pojavil plin po instalaciji
Voda seveda vsebuje % kisika (ker sicer bi ribe bile....) Ampak tisti kisik prej ali slej se nekako izloci iz vode. Potem pa kot sem napisal,meni je v stari peči in tudi uplinjevalnih peči nastaja pri višjih (80+)temperaturah vode.
Vodik lahko nastane samo pri elekrolizi vode ali pa če jo segreješ na kakih 2000 stopinj. Ne enega in ne drugega pa gotovo nimaš v svojem sistemu centralne kurjave.
Nisem kemik, ne fizik, so pa na pss pisali da voda ki teče po razlicnih materialih(kotlovsko pločevina, pocinkani fitingi, alumplast, baker, železo, aluminij, rostfrej
.. ja vse to imaš lahko v eni kircevi centralni instalciji v hiši) pride do galvanskega člena in ..... bo razložil kak kemik, fizik na.alterju. najbolj problematični naj bi bili pocinkani kosi.
Zakaj so inox bojlerji (s sumljivim kitajskim poreklom sicer) bistveno hitreje spustili kot klasični emajlirani bojlerji?
Zakaj (predvsem ) solarni izmenjevalci v bojlerjih najprej spustijo, drugo (kotlovsko izmenjevalec, bojler) se še kar nekako drži?
.. ja vse to imaš lahko v eni kircevi centralni instalciji v hiši) pride do galvanskega člena in ..... bo razložil kak kemik, fizik na.alterju. najbolj problematični naj bi bili pocinkani kosi.
Zakaj so inox bojlerji (s sumljivim kitajskim poreklom sicer) bistveno hitreje spustili kot klasični emajlirani bojlerji?
Zakaj (predvsem ) solarni izmenjevalci v bojlerjih najprej spustijo, drugo (kotlovsko izmenjevalec, bojler) se še kar nekako drži?
samo toliko pritisk pri ohlajenem sistemu se nafila na 1,3 bare kar je zadosti za nadstropno bajto in nič več .Tisti ki filate več pa je vaša stvar zato se ne mislim mešati dosti v to temo. Doma nafilam enkrat na leto tik pred kurilno sezono malo vode in do naslednje kurilne sezone nič. Nekaj tlaka pa sigurno pade zaradi avtomatskih zračnikov ki so vgrajeni v sistem a to je res minimalno če je že prej sistem dobro prezračen in ekspanzijska posoda v redu.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Kolikor je visoka bajta ... oz. kolikšna je višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko ogrevalnega sistema na vodo - plus 0,4 bar.
Če je razlika med višinami 10 m, napolniš 1,4 bara, ekspanzijo pa še dodatna 0,2 bara, torej na 1,6 bar.
Če je bajta pritlična, je višinska razlika v sistemu morda 2 m, ajde - recimo 3 m. Hidrostatični tlak je torej 10/3 = 0,3 bar. Pomeni da napolniš 0,3 + 0,4 = 0,7 bar pritiska v sistemu. Ekspanzijsko posodo pa še 0,2 bar več, torej 0,7 + 0,2 = 0,9 bar. Vse kar je več, je matranje sistema, torej nepotreben pritisk. Še celo dohtar te opozarja, da ni dobro imeti previsok pritisk v žilah.
Aja, zadeva se dela pri hladnem sistemu.
Če je razlika med višinami 10 m, napolniš 1,4 bara, ekspanzijo pa še dodatna 0,2 bara, torej na 1,6 bar.
Če je bajta pritlična, je višinska razlika v sistemu morda 2 m, ajde - recimo 3 m. Hidrostatični tlak je torej 10/3 = 0,3 bar. Pomeni da napolniš 0,3 + 0,4 = 0,7 bar pritiska v sistemu. Ekspanzijsko posodo pa še 0,2 bar več, torej 0,7 + 0,2 = 0,9 bar. Vse kar je več, je matranje sistema, torej nepotreben pritisk. Še celo dohtar te opozarja, da ni dobro imeti previsok pritisk v žilah.
Aja, zadeva se dela pri hladnem sistemu.
Bom res moral kupiti dodatno ekspanzijo, ker je moja ocitno premajhna( dobre 2m3 vode in 150l ekspanzija (za K+P+M))
To imaš dovolj veliko ekspanzijo. Nafilaj ekspanzijo na 1,1 bar, sistem na 1,3 bar pa si vse rešil
Si siguren?
Moja os fizika je ob Martinovanju na dopustu. Pa se precej s tem igram in imam letos ker sem nekaj praznil in menjal radiator še slabše kot prejšnja leta. Še prej pridem na 2+ bara
Recimo da imam temperaturo 30/85.
Moja os fizika je ob Martinovanju na dopustu. Pa se precej s tem igram in imam letos ker sem nekaj praznil in menjal radiator še slabše kot prejšnja leta. Še prej pridem na 2+ bara
Recimo da imam temperaturo 30/85.
Nazadnje urejeno:
I
Izbrisan uporabnik #9334
Potem bi pa bilo najbolje, da greš na odprt sistem, namesto ekspanzije pa podaljšaš oddušnik tista dva metra skozi streho. To sta tista 0,2 bara .
In avtor problema ima odprt sistem oziroma "5"x manjši tlak od nas z zaprtim sistemom
Podobne teme
