**Za Slovenijo bi bila realna ocena za novo rafinerijo v Lendavi (z izkoriščanjem obstoječega naftovoda) približno 0,5–2 milijardi EUR, odvisno od kapacitete in kompleksnosti; za pokritje domačih potreb (okoli 45–50 tisoč sodov/dan ali ~2–2,5 mio ton/leto) bi zadostovala manjša/modularna enota v spodnjem delu tega razpona.**
### Kontekst Slovenije in Lendave
Slovenija nima delujoče rafinerije (zadnja, Nafta Lendava, je prenehala delovati okoli leta 2000). Uvaža skoraj vse naftne derivate (bencin, dizel itd.); poraba je okoli 47–50 tisoč sodov na dan (približno 4,4–4,5 mio ton/leto v zadnjih letih).
V Lendavi je bila nekoč rafinerija z zmogljivostjo do ~600.000 ton/leto (v 70. letih), povezana z vejo Jadranskega naftovoda (Adria/JANAF) prek Virja na Hrvaškem (zmogljivost veje je bila okoli 2 mio ton/leto). Obstajajo tudi skladiščni rezervoarji in industrijska cona, kar zmanjšuje stroške za infrastrukturo (naftovod, dostop, deloma zemljišče).
### Ocene stroškov (na podlagi mednarodnih projektov)
- **Velike kompleksne rafinerije** (100–200+ tisoč sodov/dan, z deep conversion): tipično **20–40 mio USD na tisoč sodov dnevne kapacitete** (greenfield v razvitem svetu). Primeri: ~3–4 mrd USD za ~160 tisoč bpd v ZDA; starejše ocene za evropske enote 100–160 tisoč bpd so bile 3–6+ mrd USD; veliki projekti (npr. v Mehiki ali Afriki) lahko presežejo 10–20 mrd USD zaradi prekoračitev.
- **Manjše/modularne rafinerije** (primernejše za Slovenijo, 10–50 tisoč bpd): **10–20+ tisoč USD na sod dnevne kapacitete**, hitrejša gradnja (1–2 leti namesto 4–5). Primeri: 30 tisoč bpd ~300–400 mio USD; manjše (5–20 tisoč bpd) od ~100 do nekaj sto mio USD. To so enostavnejše (topping/atmospheric) ali zmerno kompleksne enote.
Za Slovenijo (ciljna kapaciteta ~40–60 tisoč bpd za domače potrebe + rezerva):
- Modularna/enostavnejša: **~0,5–1,5 mrd EUR**.
- Sodobnejša z višjo konverzijo (manj težkih ostankov, boljša kakovost goriv po EU standardih): bliže **1,5–2,5 mrd EUR** ali več.
- Prednost Lendave (obstoječi naftovod + infrastruktura) lahko zniža stroške za 10–30 % v primerjavi s čisto greenfield lokacijo, a ne odpravi glavnih postavk (procesne enote, okoljski ukrepi, skladiščenje, inženiring).
Dodatni dejavniki, ki vplivajo na ceno v EU/Sloveniji:
- Strogi okoljski in emisijski standardi (lahko znatno podražijo).
- Inflacija, cene opreme/dela, dovoljenja.
- Delovna mesta: gradnja bi ustvarila tisoče začasnih, obratovanje sto do nekaj sto stalnih.
- Ekonomska upravičenost: nove rafinerije v Evropi so redke zaradi nizkih crack spreadoff (marž), konkurence uvoza in prehoda na zeleno energijo; pogosto so potrebne subvencije ali strateški razlogi (energetska varnost).
### Povzetek
Natančna cena bi zahtevala podrobno študijo izvedljivosti (kapaciteta, konfiguracija, tehnologija). Grobo: **za pokritje slovenskih potreb v Lendavi bi bilo realno računati na 1–2 milijardi EUR** (z možnimi prihranki zaradi naftovoda). Velike rafinerije so bistveno dražje in za Slovenijo nepotrebne. Trenutno Slovenija uvaža derivate (predvsem iz EU/Sredozemlja), kar je ceneje od gradnje, a manj varno v krizah.
Se pravi kot nuklearna elektrarna.
Seveda je jasno kam se moramo pomakni ti