Uporabljate neposodobljen brskalnik. Ta ali druga spletna stran morda ne bo prikazana pravilno. Posodobite brskalnik ali uporabite alternativni brskalnik.
Udeleženci kmečkega protesta, zbrani pred poslopjem DZ v Ljubljani, so vnovič izrazili nestrinjanje z vladnimi ukrepi na področju kmetijstva. "Zahtevamo spoštovanje do našega dela in da nas jemljejo resno," so med drugim poudarili protestniki.
Udeleženci kmečkega protesta, zbrani pred poslopjem DZ v Ljubljani, so vnovič izrazili nestrinjanje z vladnimi ukrepi na področju kmetijstva. "Zahtevamo spoštovanje do našega dela in da nas jemljejo resno," so med drugim poudarili protestniki.
No genij, sedaj pa najdi v tem protestu kakršnokoli omembo cen goriva. To, da so protestirali, ker je vaša največja influencerka urejala kmetijsko in prehransko politiko države po svojih osebnih preferencah pač nima nič s cenami goriva, kar ti že celi čas vlečeš v to debato. Protestov zaradi cen goriva ni nikoli bilo in čas bo, da nehaš lagati o tej tematiki.
No Wilbure, sedaj pa podaj še statistiko koliko rafinerij je predelovalo surovo nafto v dizel pod golobom in koliko jih predeluje surovo nafto v dizel danes. Manipulacije s podatki vam res ne ležijo.
Na naftnem trgu se dogaja zanimiva situacija. Cena surove nafte še vedno ni ekstremno visoka. Brent se je po spomladanskem šoku, ko je dosegel 126 dolarjev za sod, vrnil nazaj proti 90 dolarjem. To…
damijan.org
Prav to je posebnost sedanjega energetskega šoka. IEA je že julija opozorila na nenavadno razhajanje med relativno dobro oskrbljenim trgom surove nafte in izjemno napetim trgom naftnih derivatov. Svetovne rafinerije so junija predelale približno 6 milijonov sodov dnevno manj kot leto prej, julija pa je bila razlika še vedno približno 5 milijonov sodov dnevno. Bližnjevzhodne izvozne rafinerije zaradi vojne in motenj v Hormuški ožini obratujejo daleč pod normalno ravnjo, ruska predelava je zaradi ukrajinskih napadov blizu dvajsetletnega dna, kitajska predelava in izvoz derivatov pa sta po vladni omejitvi močno upadla.
Posledica je nenadno krčenje svetovnega bazena dizla. Rusija je po napadih na rafinerije ustavila oziroma močno omejila njegov izvoz, dobave z Bližnjega vzhoda so omejene, Kitajska pa ni prevzela tradicionalne vloge marginalnega izvoznika, ki bi ob visokih cenah povečal ponudbo. Julija je bil zato svetovni izvoz dizla za približno 1,3 milijona sodov dnevno manjši kot leto prej. To je ogromna luknja na trgu, na katerem je kratkoročna elastičnost ponudbe izjemno majhna. Rafinerije, ki lahko proizvajajo več, to že počnejo. Problem je, da jih preprosto ni dovolj.
Ameriške rafinerije so postale nekakšen dobavitelj v skrajni sili. Njihov izvoz srednjih destilatov je letos že dosegel rekordnih 1,9 milijona sodov dnevno. Toda s tem Amerika izvaža tudi lastno varnostno zalogo. Ameriške zaloge destilatov so padle na približno 107 milijonov sodov, najnižjo raven za ta del leta po letu 1996. In to ravno v času, ko se približujeta jesenska žetev in nato sezona ogrevanja.
Evropa je v še slabšem položaju. Po izgubi ruskega dizla je postala strukturno odvisna od dolgih dobavnih poti iz ZDA, Indije in z Bližnjega vzhoda. Evropski diesel crack je konec julija presegel 90 dolarjev za sod, medtem ko je cena dizla sredi avgusta dosegala približno 167 dolarjev za sod, skoraj dvakrat toliko kot 87 dolarjev leto prej. Evropski uvoz dizla je med januarjem in avgustom padel z okoli 1,97 na 1,56 milijona sodov dnevno.
Tukaj postane zgodba makroekonomsko zanimiva. Dizel ni samo gorivo za avtomobile. Je kri fizičnega gospodarstva. Poganja tovornjake, traktorje, kombajne, gradbene stroje, rudarsko mehanizacijo in velik del ladijskega transporta. Kurilno olje pa tekmuje za skoraj isto skupino srednjih destilatov. Ko se cena dizla podvoji glede na surovo nafto, se šok začne prenašati skozi skoraj celotno proizvodno verigo: od kmetijstva in hrane do gradbeništva, industrije in logistike.
Zato utegne biti naslednji inflacijski energetski šok drugačen od tistega leta 2022. Takrat smo predvsem gledali ceno plina in surove nafte. Danes lahko Brent celo pada, medtem ko stroški realnega gospodarstva rastejo. Centralne banke, ki spremljajo predvsem agregatne energetske indekse, lahko zato dobijo varljiv signal o popuščanju energetskih pritiskov. Rafinerijski šok se namreč v inflacijo prenaša prek transportnih in proizvodnih stroškov, nato pa postopoma v cene skoraj vseh fizičnih dobrin.
Zgodba je sicer zelo preprosta: ko služijo veliko in ko je nafta visoko, vrtajo ko zmešani, kar na trg da več nafte in posledično lahko niža ceno - povpraševanje/ponudba.
Kaj se zgodi, ko so na oblasti komunistični eko evangelisti, pa je lepo vidno v islamski republiki angliji. Davek na dobiček so jim nabili skoraj 80% in zdaj vrtajo konkretno manj. Posledica je pomanjkanje domače nafte, posledica je uvoz
Ta stran uporablja piškotke, ki vam pomagajo prilagoditi vsebino in funkcionalnosti ter obdržati prijavo, če ste registrirani.
Z nadaljnjo uporabo tega spletnega mesta soglašate z našimi piškotki.