Car

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.089
4.063
113
Ti gledaš na to, da ti ga vzame... iztočnica je pa zdrav človek. Ampak to ni opcija - on ni zdrav. Njemu onkološko zdravljenje doda mesece, ne odvzame.
Imaš tudi take ki jih vzame, pa jih kar precej poznam oz. več kot takih ki so p ozačetku zdravljenja se izgubili in žal končali pod rušo (domnevam da nikoli srečni, razen na koncu mogoče na morfiju). Sploh če govorimo sedaj o populaciji 60+ in raznih klasičnih terminalnih rakih (slinavka, prostata, jetra, grlo, pljuča).
 

Jabe

Guru
1. okt 2007
13.800
6.473
113
Jaz si isto domišljam... Tako kot sem si domisljala marsikaj o vzgoji otrok. Pa splavu... Pa življenjski narativi, ki jo bom imela pod kontrolo. Vse kar se je zgodilo, je da sem izgubila aroganco, ker ko se je treba pa take zadeve odlociti, pa faktor preračunljivosti in racionalnosti iz casov, ko nic nisem vedela o tem, nekako izpuhti... Vsi vedo, kar ti govoris, pa vendar se borbajo do konca, tudi pri terminalnih zadevah. Clovek praviloma vseeno hoče živeti, pa iz dneva v dan, pa kaj... in upa.
 

Zwergschnauzer

Fizikalc
12. dec 2022
1.909
-317
48
Valparaiso
Ok ontopic. A (si) kdaj pomislil na alternativo, pa tu ne mislim tiste z neko višjo energijo, pa čim herbalnim ipd. bedarijami, ampak preprosto alternativo vdaje v usodo in uživanju do konca brez vse te agonije, ki jo daješ skozi?

Pač govorim o temu da bi si ob postavitvi diagnoze namesto 1001 špikanja, Ctjev, endskopije, kolenoskopije, gastroskopije, puljenja zob ... prižgal kubanko, se vsedel na teraso na sonček in z najboljšimi kolegi spil najljubšo pijačo, več njih. In tako vsak dan dokler ne prideš do (ne bom rekel konca ampak do faze kjer pač že si).
nagon preživetja v genih tega ne omogoča po defaultu
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.089
4.063
113
Da ne bomo offtopic, jst sem postavi vprašanje Car-ju, ker imam priliko in ker ima vseeno neko izkušnjo več kot "mi". Lahko deli misli, lahko jih pa tudi ne (mu noben ne bo zameril). Ze debato o smislu življenja vs kvaliteta na splošno se pa lahko odpre drugo temo.
 

jest5

Guru
18. avg 2007
25.884
-8.595
113
Kje pa se začne solidna prognoza? Tudi pozitiven rezultat se z "ukvarjanjem" medicine viša, tvoja kvaliteta življenja pa niža. Torej tako po domače 1. do 2. staža raka greš 4x na onko in je preživetje 80-90%, sploh veš ne da si ga imel (tudi če se ponovi, se ponovijo stavna razmerja) ... da si eno leto na kemoterapijah pa nonstop po bolnicah pa si na 50% verjetnosti preživetja je to vredno? Ena solidna kemoterapija ti vzame vsaj par let življenja tudi če ozdraviš. Oz. direktno ti vzame ena kemoterapija vso kvaliteto življenja za par tednov (vzame ti vso zdravje) ali celo mesecev, žal o tem noben ne govori.

Tko na hitro.
Babica rak prsi-odstranitev, runda keme in je bila dobra za 7 let, ko se je zadeva ponovila. V drugo je bilo tako razsejano, da se razen nekaj obsevanja ni več zdravilo.
Pa jebem vse po spisku, da ni opcije evtanazije, ker zadnje 3 tedne je bilo norih.
Se je splačalo? Absolutno.

Tašča, napredovan rak jajčnikov-brez zdravljenja bi bilo konec v 2 mesecih(konkreten ascites, začetek izliva v pljuča). Kemo in operaciji je zelo dobro prenesla, po tem je imela skoraj 2 leti dokaj kvalitetnega življenja, ter eno leto počasnega napredovanja bolezni z občasnimi dozami keme.
Se je splačalo? Rekla je, da se je.
 

Car

POSTman
4. avg 2007
8.491
1.607
113
55
Planet zemlja
www.posta.si
Ok ontopic. A (si) kdaj pomislil na alternativo, pa tu ne mislim tiste z neko višjo energijo, pa čim herbalnim ipd. bedarijami, ampak preprosto alternativo vdaje v usodo in uživanju do konca brez vse te agonije, ki jo daješ skozi?

Pač govorim o temu da bi si ob postavitvi diagnoze namesto 1001 špikanja, Ctjev, endskopije, kolenoskopije, gastroskopije, puljenja zob ... prižgal kubanko, se vsedel na teraso na sonček in z najboljšimi kolegi spil najljubšo pijačo, več njih. In tako vsak dan dokler ne prideš do (ne bom rekel konca ampak do faze kjer pač že si).
Ne, nikoli!!! Tudi pod razno ne, sem še premlad!
Kdor me pozna, ve zakaj. Sem izredno pozitiven, optimističen, čeprav tudi realist.
Agonija? Eh, zaenkrat mi je vse skupaj nekaj novega, vse sprejemam s smehom in humorjem, čeprav mnogi tega ne razumejo. Tudi moje objavljanje tukaj najbrž nekateri ne razumejo ali odobravajo....
Vem, da me najtežje obdobje (operacija, pooperacijsko obdobje na intenzivni in okrevanje) še čaka, ampak "šta se mora, nije težko"! Se bojim operacije, zapletov, možnosti, da umrem? Ne, ker to ni odvisno od mene, jaz bom borbal, kolikor bom lahko. Tudi s pomočjo družine, prijateljev in nenazadnje tudi vašo podporo!

Za kubanko na terasi in pijačo s prijatelji pa bo še čas!!!
 

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
33.665
15.711
113
Ne, nikoli!!! Tudi pod razno ne, sem še premlad!
Kdor me pozna, ve zakaj.
Ej a veš da sem nekaj v to smer razmišljal ravno par dni nazaj, šlo je nekako v stilu "če je telo od Carja takšno kot je njegov um oz. karakter, bo sfural tole sceno kot se zagre, ne pa šel 2m navzdol. Moje poznavanje tebe je seveda omejeno in veliko slabše kot pri tvojih ožjih prijateljih a vseeno povsem zadostno za tako oceno. :nazdravje: