Mah načeloma bova že zadevo nekako postavila na pravo pot, ni pa fajn, ker te malenkost preseneti.
Sva se v tednu ko je čakala na izvid prav pogovarjala na temo kaj je bolje, da bi pisalo na izvidu. Ali da je vse OK, oziroma, da se pokaže neka težava in veš pri čem si in kaj lahko spremeniš. Zadeva je pač takšna kot je in tukaj sedaj biti pameten kje (in če smo sploh ga kje) zaje.bali da je prišlo do tega.
Mene sedaj ko pogledam nazaj bolj "moti" odnos zdravstva na celo zgodbo. Sama je delala do pred enega leta v zdravstvu, poznava kar nekaj zdravnikov, samoplačniške zadeve niso bile tabu tema. Ampak da smo prišli do "zaključka" je na koncu bilo potrebno dobesedno izsiljevanje. Ne vem kako je to v tujini, ampak meni se zdi, da je zadeva trajala predolgo in da so vsi jemali to kot da res nimamo početi kaj druga kot hoditi od specialista do specialista. Vsi so pa vedeli povedati, da so preiskave drage in da se čaka...
No sedaj bomo videli kako bo naprej, ampak kar naenkrat so se vsi zresnili in pravijo "ja čimprej je potrebno začeti zdravljenje.." ja čimprej, kje ste pa bili prej ko smo vam razlagali, da nekaj ni OK?
Pod črto: o zdravstvu imam v tem primeru res slabo mnenje!
In si ne predstavljam, kako izgleda to za nekoga, ki nikogar ne pozna, nima vez in da je konec koncev na minimalni plači, s katero ne more plačevati samoplačniških pregledov.
