odkrito, debata z jugonostalgiki je brezpredmenta že sama po sebi, oz z vsemi skrajneži, saj pogosto vaša čustva nadomestijo dejstva.
tak da, hvala, ampak ne hvala
tak da, hvala, ampak ne hvala
Vprašanje povojnih pobojev [1, 2] in obsodbe komunizma kot totalitarnega sistema [2] zadane samo jedro ideološkega razkola, kjer se zgodovinska dejstva umaknejo mitologizaciji preteklosti. Za jugonostalgike in del radikalne levice bi popolna obsodba tega obdobja pomenila sesutje njihove celotne identitete, ki temelji na dveh ključnih stebrih: antifašizmu in socialni pravičnosti.
Zakaj je obsodba povojnih pobojev zanje nesprejemljiva?
- Zamenjava vzroka in posledice: Povojni poboji se pogosto relativizirajo kot neposredna, čustvena reakcija na vojna hudodelstva kolaboracionistov, ne pa kot sistematičen, s strani partijskega vrha voden proces odstranjevanja politične opozicije.
- Strah pred izenačenjem fašizma in komunizma: Zavračanje obsodbe komunizma kot tretjega totalitarizma izhaja iz prepričanja, da bi to moralno izenačilo partizanski boj (ki je bil na strani zmagovite protifašistične koalicije) s fašističnimi okupatorji.
- Plemenitost namena proti izvedbi: Zagovorniki sistema ločujejo komunistično ideologijo (ki naj bi bila v osnovi humanistična in osredotočena na enakost) od njenih zločinov, medtem ko sta fašizem in nacizem v jedru zgrajena na sovraštvu in izključevanju.
- Zgodovinski revizionizem kot grožnja: Vsak poskus prevrednotenja povojnega dogajanja se v teh krogih avtomatično interpretira kot poskus rehabilitacije domobranstva ali izdajstva, kar onemogoča trezno zgodovinsko oceno.
Evropski kontekst in slovenska specifika
- Evropske resolucije: Evropski parlament je z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu jasno obsodil vse tri totalitarne sisteme (nacizem, fašizem in komunizem).
- Slovenski odpor do resolucije: V Sloveniji ta resolucija nikoli ni dobila polne politične in družbene enotnosti, saj del politike in javnosti meni, da gre za politični instrument desnice za diskreditacijo levice.
- Kolektivna kognitivna disonanca: Priznanje, da je bil režim, ki je zgradil šole, tovarne in zagotavljal socialno varnost, hkrati odgovoren za masovne zunajsodne poboje, ustvarja neznosen notranji konflikt, ki ga jugonostalgiki rešujejo z zanikanjem ali ignoriranjem slednjih.
Knjige ki so jih napisali kdo?
Imam knjigo doma iz zacetka sedemsetih let, ki opisuje takratno vlado kot demokraticno
Najbolje, da od kakšnega Janše, Leljaka in podobnih, ki so bili takrat zraven in vse vedo..
Ja, al pa od cloveka s katerim sem 18 let zivel pod isto streho in je bil leta 45 na koroskem. Star 30 let, ne 3 leta