I
Izbrisan uporabnik #488
Saj sem v prejšnjem postu napisal, kako je do tega prišlo. Kolikšna skupina je za to odgovorna, žal ne vem. Na tak način so izdajali oficirje, a on je bil podoficir. Vseeno je moral vojno preživljati po taboriščih, in šele po vojni je lahko prišel nazaj v SLO.
Mah naj ga imajo zaradi mene.
100 let je od prve svetovne vojne pa noben niti ne trzne ob vseh tistih spomenikih ene ali druge strani.
Zakaj bi ob temu? Zaradi propagande ene strani, da je bila druga slaba?
100 let je od prve svetovne vojne pa noben niti ne trzne ob vseh tistih spomenikih ene ali druge strani.
Zakaj bi ob temu? Zaradi propagande ene strani, da je bila druga slaba?
Verjamem, da so bili pripadniki kraljeve vojske tudi v partizanstvu. Tudi dve sestrični od stare mame (njegove žene) sta bili.
Me pa zelo žalosti, da je bil tega deležen, ker si ni z ničemer zaslužil. Po začetku vojne ni bil v nobeni organizaciji. Seveda pa je potem njegov brat šel v vaško stražo.
Po kapitulaciji Italije so partizani javljali, naj se vsi pripadniki vaških straž, kateri nimajo za sabo grehov, zglasijo. Da se jim ne bo nič zgodilo.
Fant, rojen leta 1923, star 20 let se je šel res zglasit (ja, bil je naiven da jim je verjel) in od takrat naprej je bilo njegovo truplo v Jelendolu. Preverjeno, ker so potem ta trupla odkopali in ga je moja prababica prepoznala.
Pred leti sem sam ob prehodu TV signala na digitalizacijo (DVB-T), pri gospe pri cca 90 letih preurejal antenski sistem. Med vojno je bila partizanka v isti vasi kot moji stari starši. A bila je med pomembnejšimi osebami, stara mama pa mi ne zna povedati, kakšen položaj je imela. A to od stare mame v 84. letu ne morem pričakovati. Do te gospe sem bil seveda prijazen in sem ji uredil sistem brezplačno. Ker je najbrž že toliko v letih, mi je sama od sebe nakazala, da ji je žal za mojega starega očeta, in da je moral zaradi njih to pretrpeti. A detajlov in oseb ni želela imenovati. Sem pa želel vprašati, zakaj je njegov prat končal v Jelendolu in tudi ni želela povedati česa je bil obdolžen.
Če imate priložnost, se morda pogovorite s kakim človekom s podeželja, starejšim nad 90 let. Druga stara mama je namreč v 94. letu in je še bistre glave. Znala mi je opisati, kako je izgledalo, kadar so Italijani imeli ofenzivo, a da je bil najhujši teror partizanov. In da je bila Črna roka velik strah in trepet.
Ampak običajnim ljudem se Črne roke ni bilo potrebno bati. Partizanov pa, saj jim je bilo kmečko prebivalstvo "razredni sovražnik". In zaradi partizanov so bili strahotno lačni, saj so vse odnesli. Od Italijanov so v oddaljenem, malo večjem kraju, dobivali v nekih zadrugah določen, a majhen živež, katerega so jim na poti domov pogosto zaplenili partizani.
Me pa zelo žalosti, da je bil tega deležen, ker si ni z ničemer zaslužil. Po začetku vojne ni bil v nobeni organizaciji. Seveda pa je potem njegov brat šel v vaško stražo.
Po kapitulaciji Italije so partizani javljali, naj se vsi pripadniki vaških straž, kateri nimajo za sabo grehov, zglasijo. Da se jim ne bo nič zgodilo.
Fant, rojen leta 1923, star 20 let se je šel res zglasit (ja, bil je naiven da jim je verjel) in od takrat naprej je bilo njegovo truplo v Jelendolu. Preverjeno, ker so potem ta trupla odkopali in ga je moja prababica prepoznala.
Pred leti sem sam ob prehodu TV signala na digitalizacijo (DVB-T), pri gospe pri cca 90 letih preurejal antenski sistem. Med vojno je bila partizanka v isti vasi kot moji stari starši. A bila je med pomembnejšimi osebami, stara mama pa mi ne zna povedati, kakšen položaj je imela. A to od stare mame v 84. letu ne morem pričakovati. Do te gospe sem bil seveda prijazen in sem ji uredil sistem brezplačno. Ker je najbrž že toliko v letih, mi je sama od sebe nakazala, da ji je žal za mojega starega očeta, in da je moral zaradi njih to pretrpeti. A detajlov in oseb ni želela imenovati. Sem pa želel vprašati, zakaj je njegov prat končal v Jelendolu in tudi ni želela povedati česa je bil obdolžen.
Če imate priložnost, se morda pogovorite s kakim človekom s podeželja, starejšim nad 90 let. Druga stara mama je namreč v 94. letu in je še bistre glave. Znala mi je opisati, kako je izgledalo, kadar so Italijani imeli ofenzivo, a da je bil najhujši teror partizanov. In da je bila Črna roka velik strah in trepet.
Ampak običajnim ljudem se Črne roke ni bilo potrebno bati. Partizanov pa, saj jim je bilo kmečko prebivalstvo "razredni sovražnik". In zaradi partizanov so bili strahotno lačni, saj so vse odnesli. Od Italijanov so v oddaljenem, malo večjem kraju, dobivali v nekih zadrugah določen, a majhen živež, katerega so jim na poti domov pogosto zaplenili partizani.