Živim sicer s fantom, ampak - si predstavljam bit (še kdaj) samska? Ja, v tem primeru je to Plan B. Sicer bi to za sabo potegnilo, da moram it nazaj k staršem, ker svojega stanovanja nimam, ampak bi si naredila stanovanje počasi v hiši. Nekaj eno leto, nekaj drugo. Potem pa, če bi spet koga spoznala, bi pač moral it živet k meni
hec hec... po dogovoru.
Ne bi me bilo strah, tudi če bi zdaj izvedela, da bom samska do konca življenja... znam oziroma uživala sem tudi, ko nisem imela nobenega, znam biti sama s sabo in sama sebi dovolj, srečna s kavo in knjigo (in internetom). Znam it sama na kavo nekam, kjer berem revijo, knjigo, uporabim wifi, gledam videoposnetke, delam kaj za faks,..
Vzrok, da bom ostala s partnerjem skupaj, ni denar, čeprav je res to, da ko sta dva, si veliko lažje privoščiš marsikaj, npr. kake luksuzne zadeve, ki bi jih sam težko izvedel oziroma je tudi bolj prijetno, če je zraven tebe še nekdo.. Midva sva se našla, ujemava se praktično v vsem (seks, oba sva bolj lenobne sorte, rada dobro papcava, sva sama sebi dovolj in greva v družbo in žurat le, ko nama to zapaše,... skratka pač dosti skupnega je pomembno, da ostaneš skupaj) in za naju oba je to TO. Seveda kdaj jaz kot ženska vse skupaj popestrim s kakim dramskim vložkom, ampak nič pomembnega
Sem zadovoljna s svojim življenjem nasploh, imam službo ki jo obožujem, delala bi še čez vikende če bi le lahko, plača sicer ni ne vem kaj, ampak bo višja,.. sicer mi osebno več pomeni, da hodim z veseljem v službo kjer so tudi zelo kul sodelavci in dobim mogoče manj kot nekdo, ki zjutraj vzame persen, da sploh lahko pomisli na službo.. v bistvu vse je klapalo in ko je v moje življenje prišel še on, je bilo kot češnja na vrhu smetane
Je lažje, če imaš nekoga, da se lahko zaneseš nanj, da veš da te ma rad ne glede na vse, da te ljubi takega kot si, da si sproščen kot bi bil sam... nikakor pa ne bi bila v vezi samo zaradi denarja ali občutka, da moram nekoga imet..
