Begunci so že v Sloveniji
- Ustvarjalec teme erikson
- Začetni datum
- Status
Alter mnenje pa oblikuje peščica (ne vem če je 10) uporabnikov, 10 pregretih glav. Konec koncev bodo naredili več škode kot pa koristi. Stvarem se ne streže na tak način. Akcija, takšna ali drugačna, ne pa pištoljenje po forumih in skrivanje za 'anonimnostjo'...
Sem prepričan da je izmed vseh tukaj gorečnežev samo Appolo dejansko na terenu, pa še to ne prostovoljno...
Če je taka panika začnite raje postopke za pridobitev zelene karte in sami izkusite kako je biti migrant (ekonomski).
Sem prepričan da je izmed vseh tukaj gorečnežev samo Appolo dejansko na terenu, pa še to ne prostovoljno...
Če je taka panika začnite raje postopke za pridobitev zelene karte in sami izkusite kako je biti migrant (ekonomski).
Ta anketa je popolnoma realna. Izvedena je bila pred dvema tednoma, po skoraj enomesečnem pljuvanju po Orbanu in ograji ter bombardiranju javnosti o ubogih beguncih.Citat:
Uporabnik Gatto pravi:
To anketo si lahko za klobuk zataknete tisti, ki ji verjamete.
Naj to anketo ponovijo danes (če upajo).
ISTINSKI HEROJ KRIZE Poznati zagrebački kirurg otišao na slovensku granicu pomagati, obradio 200 ljudi, spasio nekoliko života
Na granicu je došao u subotu oko 15 sati, a do sinoæ je obradio preko 200 pacijenata, spasio nekoliko života. Dolazili su mu svi, od novorođenčadi do starijih, tretirao je i jedan slučaj infarkta, a jednom je dječaku dijagnosticirao gangrenu i gotovo je siguran da æe mu obje noge morati biti amputirane. Dječaka su u konačnici preuzeli slovenski liječnici. Jednako kao što se ni on ne želi eksponirati, to ne želi ni 50-ak volontera, koji izbjeglicama pomažu na sve načine. Donose im robu i razne potrepštine, kuhaju im. Ima ih sa svih strana, osim iz Hrvatske dolaze iz Velike Britanije, Njemačke, Austrije, Poljske...
Na granicu je došao u subotu oko 15 sati, a do sinoæ je obradio preko 200 pacijenata, spasio nekoliko života. Dolazili su mu svi, od novorođenčadi do starijih, tretirao je i jedan slučaj infarkta, a jednom je dječaku dijagnosticirao gangrenu i gotovo je siguran da æe mu obje noge morati biti amputirane. Dječaka su u konačnici preuzeli slovenski liječnici. Jednako kao što se ni on ne želi eksponirati, to ne želi ni 50-ak volontera, koji izbjeglicama pomažu na sve načine. Donose im robu i razne potrepštine, kuhaju im. Ima ih sa svih strana, osim iz Hrvatske dolaze iz Velike Britanije, Njemačke, Austrije, Poljske...
Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Ko bo kakšen "begunec" kakega policaja zaštihal, lahko ponovimo ankete.
To bo prej naredil kakšen slovenski protestnik, vendar o tem mediji ne bodo poročali, ker v lastno (levičarsko) skledo seveda ne bodo pljuvali.
Gledal sem iz Tovarnika sirijca ki živi na hrvaškem in je tam za prevajalca.On pravi,da begunci vsi govorijo da se ni treba truditi nič in tudi ne rabijo nič,ampak samo pustimo jih na miru da gredo v NEMČIJO !!
Torej vsa ugibanja ali bi sprejel begunca v hišo so bedasta,ker nobeden begunec si tega ne želi ! On si želi samo v NEMČIJO !!
Torej v vsakem primeru kar koli se dogaja med potjo čez države nima smisla,ker slej ko prej bodo prišli v NEMČIJO !
Torej vsa ugibanja ali bi sprejel begunca v hišo so bedasta,ker nobeden begunec si tega ne želi ! On si želi samo v NEMČIJO !!
Torej v vsakem primeru kar koli se dogaja med potjo čez države nima smisla,ker slej ko prej bodo prišli v NEMČIJO !
Doseg teh dveh medijev (tiskana tednika!) je zanemarljiv v primerjavi z ostalo propagando.Citat:
Uporabnik bizi pravi:
Misliš, da ni blizu nobenega novinarja Reporterja ali Demokracije? Verjetno res ne, je lažje iz pisarne pljuvati po Kučanu.
Če nebi bilo interneta, bi še danes večina Slovenije verjel, da so begunci izključno in samo ubogi reveži...
I
Izbrisan uporabnik #488
Finance.si Dejan Steinbuch
Življenje malega Alija
Zgodba o beguncih je v resnici pripoved o ekonomskih emigrantih in medijskih spinih. Razgalja šokantno manipulacijo, ki se ne bo dobro končala.
Počasi postaja jasno, da je bila t.i. arabska pomlad pred skoraj petimi leti uvertura, s katero so spin doktorji preizkusili moč in vpliv socialnih medijev na korenitejše družbene spremembe, pri čemer so spretno stavili na mlado, brezperspektivno in večinoma moško populacijo 18 - 35, ki je zagrabila za trnek namišljenega revolucionarnega vala. Recepturo instant revolucije, ki so jo fantje beograjske skupine Pokret pred tem uspešno prodali nekaterim nekdanjim sovjetskim republikam, v katerih so relativno avtoritarni in nedemokratični režimi (Gruzija, Kirgizija, Ukrajina) sredi prejšnjega desetletja začeli pokati po šivih, so zahodne nevladne organizacije, ki so v takšnih primerih vse drugo kot pa NGO-ji, z veseljem izpilile do konca. In pripravile teren za naslednjo veliko zgodbo.
Če je bila t.i. arabska pomlad, na katero praviloma gledamo s povsem napačne strani - kot na neuspel projekt, kar pa sploh ni res, saj je še kako uspela, kajti destabilizirala je celotno regijo, ki leži pred vrati Evrope! -, res le uvertura, potem je jasno, da je emigracijski cunami, s katerim se soočamo danes, naslednje dejanje v tej tragični simfoniji razgradnje Evrope.
Toda pričujoči zapis ni o t.i. beguncih, za katere se vsak dan bolj kaže, da so večinoma plod medijske konstrukcije realnosti, saj med množico prevladuje (t)isti tip populacije, ki so ga uporabili kot orodje arabske pomladi. Tokrat se je standardnemu izrazoslovju pridružilo še zelo močno čustvo, pisano na kožo krščanski Evropi: sočutje in ljubezen do sočloveka, ki ju označuje latinska caritas. Spin doktorji, ki so sestavljali recepturo za socialne medije, so caritas nadvse učinkovito vključili v mašinerijo manipulacije. Eden od takšnih aktivističnih sloganov, na katerega me je opozorila soproga psihoterapevtka, predstavlja popolno zlorabo otrok, a je prav zato ubijalsko učinkovit (vsaj pri evropskih ženskah in materah): ''Kakšno življenje čaka malega Alija, je odvisno od nas, od tebe in mene. Si ga upaš imeti na vesti?''
Ko prvič preberete citat, boste dobili kurjo polt. Res je grozno, mali Ali, ki je nekje na poti iz opustošene Sirije v Nemčijo, bo preživel samo pod pogojem, da se kot humanisti in Evropejci zavzamemo zanj. A ko citat, ki so ga sestavljali vrhunski strokovnjaki za politični marketing - in verjemite mi, da so ga! - preberete desetkrat, se vam nenadoma posveti, da je v ozadju genialna manipulacija, namenjena mehčanju javnega mnenja in zamegljevanju resničnosti.
Na tem mestu moram priznati tudi svojo zmoto, zaradi katere se danes slabo počutim. Sem namreč eden izmed tistih Evropejcev, ki smo še do pred kratkim naivno verjeli, da imamo dejansko opravka z nesrečnimi vojnimi begunci. Tokrat so nas res vrhunsko naplahtali, zato me je strah, da bom v bodoče do vseh humanitarnih in podobnih zgodb aprioristično kritičen, nezaupljiv in predvsem, da ne bom več nikomur verjel.
Medijske manipulacije v primeru »vojnih beguncev iz Sirije« - mimogrede, po podatkih slovenske policije je v Slovenijo doslej legalno in predvsem ilegalno prišlo največ Afganistancev, za njimi so Sirci in Iračani, za politični azil pa naj bi od približno 2000 ljudi zaprosil en sam človek - so prekosile same sebe. Marsikateri novinar - pa ne mislim samo notoričnih aktivistov z Mladine - je čez noč pozabil na profesionalne standarde, nepristranskost in korektnost do bralcev. Namesto tega se je prelevil v nekritičnega advokata množice, o kateri pravzaprav ne vemo skoraj ničesar. No, razen tega, da so resnični vojni begunci v njej v izraziti manjšini.
Enega bolj izvirnih zapisov o »beguncih« si lahko preberete na spletni strani hrvaškega dnevno.hr. Mene je, priznam, precej šokiral. In če upoštevam, da sem glede medijskih manipulacij relativno dobro podkovan, čeprav me, kot vam zgoraj sem prostodušno priznal, še vedno lahko prinesejo okoli, se lahko samo držim za glavo, če pomislim na to, kako bi na razkritje resnice o »beguncih« reagirali ostali državljani, navadni Evropejci, pošteni in dobronamerni ljudje, ki jih je medijska mašinerija vlekla in jih še vedno vleče za nos.
Celo ugledni britanski BBC si je včeraj dovolil faux-fas brez primere, ko je poročal, da je slovenska policija proti migrantom uporabila solzivec, ko so hoteli priti v Hrvaško. V Hrvaško iz Slovenije?! Britanskemu (ne)znanju geografije bi se lahko smejali, če vse skupaj ne bi bi sovpadalo laganjem o tem, da je slovenska policija solzivec uporabila proti »beguncem« (uporabila ga je proti organizirani skupini anarhističnih huliganov, ki tudi tokrat niso zamudili svoje adrenalinske zabave).
In če potegnemo črto nad smislom intenzivnega medijskega poročanja o beguncih, ki to v glavnem niso? Denimo, da je šlo sprva res za nenamerno zavajanja in slepo povzemanje »novic«, ki jih je nekdo spretno friziral, da bi evropsko javnost pripravil na sprejem dejanskih žrtev vojnega nasilja, zlasti žensk in otrok. A ker so kmalu začeli prevladovati mladi moški, je zgodba o nesrečnih vojnih beguncih začela puščati vodo, toda mainstream mediji so še naprej papagajsko ponavljali slogane in citate, kakršen je tisti o malem Aliju.
V nekem trenutku, vsaj tako domnevam, se bo zgodilo, da bodo tudi mainstram mediji spoznali, da so (bili) žrtve ene najboljših medijskih spinov desetletja in da so begunci v resnici klasični ekonomski migranti, mnogi med njimi celo ilegalni. Kaj pa potem? Če bodo razkrili sleparijo, utegne v javnem mnenju priti do takšnega revolta, da bodo v skrbeh celo politične elite tistih evropskih držav, ki so glede migrantov najbolj izpostavljene. In zato bodo politiki prek ekonomskih vzvodov poskušali utišati preveč glasne medijske hiše.
Kakor koli obračamo, laž se vedno slabo konča. Tudi zgodba o vojnih beguncih, ki to večinoma niso, bo slej ko prej dobila epilog. Samo upamo lahko, da ne bo takšen, ki bi pomenil suspenz človekovih in državljanskih pravic zaradi uvajanja izrednih razmer.
Življenje malega Alija
Zgodba o beguncih je v resnici pripoved o ekonomskih emigrantih in medijskih spinih. Razgalja šokantno manipulacijo, ki se ne bo dobro končala.
Počasi postaja jasno, da je bila t.i. arabska pomlad pred skoraj petimi leti uvertura, s katero so spin doktorji preizkusili moč in vpliv socialnih medijev na korenitejše družbene spremembe, pri čemer so spretno stavili na mlado, brezperspektivno in večinoma moško populacijo 18 - 35, ki je zagrabila za trnek namišljenega revolucionarnega vala. Recepturo instant revolucije, ki so jo fantje beograjske skupine Pokret pred tem uspešno prodali nekaterim nekdanjim sovjetskim republikam, v katerih so relativno avtoritarni in nedemokratični režimi (Gruzija, Kirgizija, Ukrajina) sredi prejšnjega desetletja začeli pokati po šivih, so zahodne nevladne organizacije, ki so v takšnih primerih vse drugo kot pa NGO-ji, z veseljem izpilile do konca. In pripravile teren za naslednjo veliko zgodbo.
Če je bila t.i. arabska pomlad, na katero praviloma gledamo s povsem napačne strani - kot na neuspel projekt, kar pa sploh ni res, saj je še kako uspela, kajti destabilizirala je celotno regijo, ki leži pred vrati Evrope! -, res le uvertura, potem je jasno, da je emigracijski cunami, s katerim se soočamo danes, naslednje dejanje v tej tragični simfoniji razgradnje Evrope.
Toda pričujoči zapis ni o t.i. beguncih, za katere se vsak dan bolj kaže, da so večinoma plod medijske konstrukcije realnosti, saj med množico prevladuje (t)isti tip populacije, ki so ga uporabili kot orodje arabske pomladi. Tokrat se je standardnemu izrazoslovju pridružilo še zelo močno čustvo, pisano na kožo krščanski Evropi: sočutje in ljubezen do sočloveka, ki ju označuje latinska caritas. Spin doktorji, ki so sestavljali recepturo za socialne medije, so caritas nadvse učinkovito vključili v mašinerijo manipulacije. Eden od takšnih aktivističnih sloganov, na katerega me je opozorila soproga psihoterapevtka, predstavlja popolno zlorabo otrok, a je prav zato ubijalsko učinkovit (vsaj pri evropskih ženskah in materah): ''Kakšno življenje čaka malega Alija, je odvisno od nas, od tebe in mene. Si ga upaš imeti na vesti?''
Ko prvič preberete citat, boste dobili kurjo polt. Res je grozno, mali Ali, ki je nekje na poti iz opustošene Sirije v Nemčijo, bo preživel samo pod pogojem, da se kot humanisti in Evropejci zavzamemo zanj. A ko citat, ki so ga sestavljali vrhunski strokovnjaki za politični marketing - in verjemite mi, da so ga! - preberete desetkrat, se vam nenadoma posveti, da je v ozadju genialna manipulacija, namenjena mehčanju javnega mnenja in zamegljevanju resničnosti.
Na tem mestu moram priznati tudi svojo zmoto, zaradi katere se danes slabo počutim. Sem namreč eden izmed tistih Evropejcev, ki smo še do pred kratkim naivno verjeli, da imamo dejansko opravka z nesrečnimi vojnimi begunci. Tokrat so nas res vrhunsko naplahtali, zato me je strah, da bom v bodoče do vseh humanitarnih in podobnih zgodb aprioristično kritičen, nezaupljiv in predvsem, da ne bom več nikomur verjel.
Medijske manipulacije v primeru »vojnih beguncev iz Sirije« - mimogrede, po podatkih slovenske policije je v Slovenijo doslej legalno in predvsem ilegalno prišlo največ Afganistancev, za njimi so Sirci in Iračani, za politični azil pa naj bi od približno 2000 ljudi zaprosil en sam človek - so prekosile same sebe. Marsikateri novinar - pa ne mislim samo notoričnih aktivistov z Mladine - je čez noč pozabil na profesionalne standarde, nepristranskost in korektnost do bralcev. Namesto tega se je prelevil v nekritičnega advokata množice, o kateri pravzaprav ne vemo skoraj ničesar. No, razen tega, da so resnični vojni begunci v njej v izraziti manjšini.
Enega bolj izvirnih zapisov o »beguncih« si lahko preberete na spletni strani hrvaškega dnevno.hr. Mene je, priznam, precej šokiral. In če upoštevam, da sem glede medijskih manipulacij relativno dobro podkovan, čeprav me, kot vam zgoraj sem prostodušno priznal, še vedno lahko prinesejo okoli, se lahko samo držim za glavo, če pomislim na to, kako bi na razkritje resnice o »beguncih« reagirali ostali državljani, navadni Evropejci, pošteni in dobronamerni ljudje, ki jih je medijska mašinerija vlekla in jih še vedno vleče za nos.
Celo ugledni britanski BBC si je včeraj dovolil faux-fas brez primere, ko je poročal, da je slovenska policija proti migrantom uporabila solzivec, ko so hoteli priti v Hrvaško. V Hrvaško iz Slovenije?! Britanskemu (ne)znanju geografije bi se lahko smejali, če vse skupaj ne bi bi sovpadalo laganjem o tem, da je slovenska policija solzivec uporabila proti »beguncem« (uporabila ga je proti organizirani skupini anarhističnih huliganov, ki tudi tokrat niso zamudili svoje adrenalinske zabave).
In če potegnemo črto nad smislom intenzivnega medijskega poročanja o beguncih, ki to v glavnem niso? Denimo, da je šlo sprva res za nenamerno zavajanja in slepo povzemanje »novic«, ki jih je nekdo spretno friziral, da bi evropsko javnost pripravil na sprejem dejanskih žrtev vojnega nasilja, zlasti žensk in otrok. A ker so kmalu začeli prevladovati mladi moški, je zgodba o nesrečnih vojnih beguncih začela puščati vodo, toda mainstream mediji so še naprej papagajsko ponavljali slogane in citate, kakršen je tisti o malem Aliju.
V nekem trenutku, vsaj tako domnevam, se bo zgodilo, da bodo tudi mainstram mediji spoznali, da so (bili) žrtve ene najboljših medijskih spinov desetletja in da so begunci v resnici klasični ekonomski migranti, mnogi med njimi celo ilegalni. Kaj pa potem? Če bodo razkrili sleparijo, utegne v javnem mnenju priti do takšnega revolta, da bodo v skrbeh celo politične elite tistih evropskih držav, ki so glede migrantov najbolj izpostavljene. In zato bodo politiki prek ekonomskih vzvodov poskušali utišati preveč glasne medijske hiše.
Kakor koli obračamo, laž se vedno slabo konča. Tudi zgodba o vojnih beguncih, ki to večinoma niso, bo slej ko prej dobila epilog. Samo upamo lahko, da ne bo takšen, ki bi pomenil suspenz človekovih in državljanskih pravic zaradi uvajanja izrednih razmer.
- Status
