Mene pri takih in drugačnih člankih moti predvsem to da se omenja zmeraj samo energy density in specific energy (Wh/kg), nikjer in nikoli pa ni govora o specifični moči (W/kg).
En primer skrajnega razmerja je tista EOS zinc-air baterija, obljubljajo veliko gostoto energije, primer njihovega EV naj bi imel kar 100 kWh baterijo, ampak ta baterija ima eno veliko hibo, lahko oddaja največ 17 kW moči, zato so kot vmesni buffer dodali še eno baterijo ki popegla špice pri pospeševanju in zaviranju, primer rešen? Za normalno vožnjo že mogoče, kaj pa polnjenje, omejen si z največjo polnilno močjo 17 kW in nič več, to je samo 0,17 C. To pomeni da moraš čakati eno debelo uro da se ti baterija napolne samo za naslednjih 100 km, če sploh.
Močno dvomim da je z baterijo iz članka kaj drugače, že samo podatek da je napetost baterije manjša in še teža manjša ti pove da tole ne prenese velikih tokov, za kar so in bodo zmeraj potrebni debelejši težji materiali.
EV prihodnosti bo moral imeti baterijo, ki se jo hitro napolne (Tesla supercharger), ali pa imeti nek drug sistem za primer daljšega dosega (menjava elektrolita).