Avtorske pravice - kaj lahko in česa ne smemo?

Citat:
Uporabnik kozarec pravi:
Obstaja tudi nezaščiteno avtorsko delo?

Kje je meja med "predelavo" in lastnim avtorskim delom?

Ker po zakonu je očitno ni:
"Prevodi, priredbe, aranžmaji, spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev, so samostojna avtorska dela."

Če je predelava samostojno avtorsko delo, ali ni potem problem, da s tako prepovedjo nekdo drug neupravičeno posega v moje pravice?

Klikni za razširitev

Priredba vs. navdih:
Avtor ima izključno pravico, da dovoli priredbo, aranžma ali prevod njegovega dela. Brez avtorjevega dovoljenja torej izkoriščanje dela v spremenjeni obliki ni dopustno. Toliko težavnejša pa je potem ločnica med priredbo in navdihom, za katerega dovoljenje avtorja seveda ni potrebno. Primerjalnopravno se v tem vprašanju naslanjamo na Ulmerjevo formulacijo, po kateri gre za navdih takrat, kadar glede na svojskost novega del, poteze prevzete iz prvotnega dela, zbledijo.

Ampak soglasje za priredbe, ki so znanstveno-raziskovalne narave, seveda ni potrebno?
Če bi šlo pa za komercialne reči, pa ja?
Seveda, če je izvorno delo mlajše od 50 let?

Citat:
Uporabnik kozarec pravi:

Obstaja tudi nezaščiteno avtorsko delo?

Klikni za razširitev

Obstaja. Pod to je seveda mišljeno avtorsko delo, ki je prosto uporabe. Lahko gre za delo, katerega avtorsko varstvo je že poteklo, lahko gre za delo neznanega avtorja, lahko je avtor delo objavil pod licenco, ki dovoljuje prosto uporabo itd.

Citat:
Kje je meja med "predelavo" in lastnim avtorskim delom?

Klikni za razširitev

Neke splošno postavljene meje ni, saj se pri predelavah obravnava vsak primer zase. Gre za precej kompleksno pravilo, ki ga ni moč splošno definirati, zato se pogosto tudi zastavlja vprašanje, kdaj gre za predelavo in kdaj za inspiracijo. V vsakem primeru gre pri predelavi za prepis ali bolj ali manj natančno povzemanje točno določenih avtorskih elementov, pri katerih je jasno, da pripadajo drugemu avtorju.

Citat:
Ker po zakonu je očitno ni:

"Prevodi, priredbe, aranžmaji, spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev, so samostojna avtorska dela."

Če je predelava samostojno avtorsko delo, ali ni potem problem, da s tako prepovedjo nekdo drug neupravičeno posega v moje pravice?

Klikni za razširitev

Dobro razmišljaš, vendar pa se pri razumevanju avtorskega zakona ne smeš omejiti zgolj na posamezne člene. Če zakon bolj podrobno prebereš, boš namreč ugotovil, da so predelave sicer res samostojna avtorska dela in kot taka uživajo popolno avtorskopravno varstvo, vendar pa zakon tudi jasno navaja, da pri predelavah ne smejo biti kršene moralne pravice avtorja izvirnega oz. originalnega dela. Primer: imamo neko zaščiteno pesniško delo (besedilo) znanega avtorja. To delo bi nek drug avtor rad uglasbil, kar lahko stori le z dovoljenjem avtorja besedila. Na novem delu, torej glasbeni priredbi, je potem avtorstvo enakovredno priznano obema avtorjema. Vsakršno nadaljnje izkoriščanje priredbe je možno izključno z dovoljenjem obeh avtorjev - tako avtorja "originala" (besedila) kot tudi avtorja priredbe.



Uporabnik Matrix je to že tudi lepo razložil.

Citat:
Uporabnik kozarec pravi:
Če ni javno objavljeno, brez soglasja ne smeš NIČ citirat.
Pa je popolnoma vseeno, za kaj gre.
Zakon je jasen.

Klikni za razširitev

Mislim, da ne bo čisto držalo. Po tej teoriji namreč ne bi smel navajati na primer tajnih šifer iz druge svetovne vojne, ali pa citirati neobljavljenih cerkvenih zapisov itd.

Citat:
Uporabnik kozarec pravi:
Ampak soglasje za priredbe, ki so znanstveno-raziskovalne narave, seveda ni potrebno?

Če bi šlo pa za komercialne reči, pa ja?
Seveda, če je izvorno delo mlajše od 50 let?

Klikni za razširitev

V bistvu ne razumem čisto, kakšna bi lahko bila priredba znanstvene narave.
Avtorsko varstvo pa traja dlje: od trenutka stvaritve, za celoten čas avtorjevega življenja ter še 70 let po njegovi smrti. Nekoliko krajše pa je varstvo sorodnih pravic, k traja 50 let od prve objave.

V mojem poslu je tako - obstajajo materiali, ki imajo načeloma pravo idejo, ampak so "olepšani" s komunistično/socialistično/marksistično terminologijo.



Z golim citiranjem si nimam kaj pomagat. Ker se pač ne ukvarjam z zgodovino.

Besedno sicer idejo lahko povzamem, sliko moram pa nujno prirediti - ker jo sicer (s socialistično navlako) nihče več ne razume. Lahko se sicer naredim francoza, in narišem tako popravljeno sliko kot lastno avtorstvo (konec koncev ni več identična prejšnji) - in se pri tem sklicujem, da ideja itak ni varovana. Samo to se mi zdi nehigienično.



Sploh imam občutek, da je problem vaše razlage to, da vsi avtomatično predpostavljate, da so priredbe samo v glasbi. Daleč od tega.

Sploh ne, priredbe so prisotne na vseh področjih avtorskega ustvarjanja. Niti slučajno ne trdim nasprotno. Mi je pa malo bolj jasno, kaj si imel v mislih s "priredbo znanstvene narave". Če te prav razumem, je v tvojih delih povezava z drugim avtorskim delom pogosto vidna zgolj kot inspiracija ali ideja. Tukaj ni nič spornega, saj ni toliko pomembno, kako si do svojega rezultata prišel. Pomembno je le, da v tvojem delu ni očitnih elementov, ki bi jih lahko pripisali drugemu avtorju. Če je temu tako, si pač sam izključni avtor dela, lahko pa seveda še dodatno navedeš vir svoje inspiracije.

Tudi na nekaterih spletnih straneh se strikno držijo avtorskih pravic in ko sem na nek forum hotela nekaj c/p (in pri tem bi tudi navedla vir), mi je javilo tole: