Antibiotiki kmalu ne bodo več učinkoviti?
- Ustvarjalec teme AndY1
- Začetni datum
Kjub uporabi antibiotikov je na koncu bakterijska okužba vedno pokončana s človeškimi celicami, imunski sistem ima namreč naravno zmožnost da popapca vse te male škodljivce preden oni popapcajo tebe. Če pač ne uspe se zgodi naravna selekcije, če antibiotiki ne bodo več delovali se bo pričelo to dogajat.
Sicer če pogledamo statistiko splošne smrtnost, ta pred uvedbo antibiotikov ni bila tako drastično višja oz. je padala zaradi drugih "tehnoloških" pridobitev že prej in enako tudi po uvedbi antibiotikov (je treba vedet da je uporaba antibiotikov v medicino prišla šele po koncu 2. s.v.).
Sicer pa 40% alkohol še vedno učinkovito ubije vse bakterije, tako da who cares!
Sicer če pogledamo statistiko splošne smrtnost, ta pred uvedbo antibiotikov ni bila tako drastično višja oz. je padala zaradi drugih "tehnoloških" pridobitev že prej in enako tudi po uvedbi antibiotikov (je treba vedet da je uporaba antibiotikov v medicino prišla šele po koncu 2. s.v.).
Sicer pa 40% alkohol še vedno učinkovito ubije vse bakterije, tako da who cares!
I
Izbrisan uporabnik #9334
Nisem nek poznavalec, vendar je bila človeška populacija v času 2. svetovne vojne okoli 2 in pol miljarde ljudi. Ljudje so povprečno umirali že pri štiridesetih letih starosti, v glavnem zaradi infekcij in slabe kvalitete življenja. Raka niti niso poznali, ker so v glavnem že prej umrli
.
Da, penicilin je po moje naredil revolucijo v kvaliteti življenja. Če nisi bolan - oz. si zdrav, funkcioniraš. Delaš in si proizvajaš hrano. Če je narod zdrav in nahranjen, ima čas tudi razmišljati o kakih novih idejah in ne samo o tem, kako bo družino nahranil.
In tako nas bo sedajle, 70 let kasneje, že 7 miljard (300% rast
Jaz mislim, da zaradi izuma penicilina.
Da, penicilin je po moje naredil revolucijo v kvaliteti življenja. Če nisi bolan - oz. si zdrav, funkcioniraš. Delaš in si proizvajaš hrano. Če je narod zdrav in nahranjen, ima čas tudi razmišljati o kakih novih idejah in ne samo o tem, kako bo družino nahranil.
In tako nas bo sedajle, 70 let kasneje, že 7 miljard (300% rast
Nazadnje uredil moderator:
Ni ravno tak bav bav, kot prikazujejo eni.
Finta pač je, da se farmaciji ne splača razvijat novih ATB, ker bi vložili ogromno denarja, dobili pa malo.
Zato se pač zdaj igra igerco mačke z mišjo in ko bo potreba, bodo že naredili nove, potem pa pač, ker bo panika, prodali drago. Saj ni dvakrat za rečt, da jih kdo že nima...novih torej, pripravljenih na krizo
Finta pač je, da se farmaciji ne splača razvijat novih ATB, ker bi vložili ogromno denarja, dobili pa malo.
Zato se pač zdaj igra igerco mačke z mišjo in ko bo potreba, bodo že naredili nove, potem pa pač, ker bo panika, prodali drago. Saj ni dvakrat za rečt, da jih kdo že nima...novih torej, pripravljenih na krizo
In kakšna je rast prebivalstva v evropi od 2. s.v. dalje? Nikakva oz. stagnira, penicilin gor ali dol. Življenska doba se je povečevala pa od industrijske revolucije dalje.
Predeli kjer je rast prebivalstva 10x pa še danes nimajo dostopa niti do osnovnih antibiotikov (afrika in azija) tako da očitno to ne more biti vzrok.
Predeli kjer je rast prebivalstva 10x pa še danes nimajo dostopa niti do osnovnih antibiotikov (afrika in azija) tako da očitno to ne more biti vzrok.
Citat:
Uporabnik darjan pravi:
Zato se pač zdaj igra igerco mačke z mišjo in ko bo potreba, bodo že naredili nove, potem pa pač, ker bo panika, prodali drago. Saj ni dvakrat za rečt, da jih kdo že nima...novih torej, pripravljenih na krizo
Bakterije so dosti velike da se jih lahko lotevamo že z nanotehnologijo, torej kmalu antibiotikov v kemični obliki ne bomo rabili ker ti bodo vbrizgali v kri nanodelce ki bodo pomrli vse slabe bakterije!
I
Izbrisan uporabnik #9334
Ja - ne vem, no!
.
Tu ni nobenega cinizma. Da je umrljivost tako nizka, je zasluga izključno trenutnega standarda in hvalabogu in našim očetom in dedom zanj!
In izumu penicilina kot prvega od antibiotikov.
Tu ni nobenega cinizma. Da je umrljivost tako nizka, je zasluga izključno trenutnega standarda in hvalabogu in našim očetom in dedom zanj!
Vsekakor antibiotiki spadajo pod tehnološki napredek, kot tudi vsa druga zdravila, ampak življenska doba se je začela podaljševat v trenutku ko je nekdo začel "zdravit" in delat iz tega znanost, ne pa kot prej ko so žegnano vodo polival in zmolil 5x očenaš!
Če že, recimo cepljenje ima precej večji vpliv na pričakovano življensko dobo predvsem pa na epidemije, ki so včasih vsake toliko malce popucale genetsko sliko (recimo v evropi nazadnje "španska gripa").
Sicer pa če ne verjameš, graf za anglijo kjer se vidi kako tehnološki razvoj na splošno povečuje pričakovano življensko dobo:
Če že, recimo cepljenje ima precej večji vpliv na pričakovano življensko dobo predvsem pa na epidemije, ki so včasih vsake toliko malce popucale genetsko sliko (recimo v evropi nazadnje "španska gripa").
Sicer pa če ne verjameš, graf za anglijo kjer se vidi kako tehnološki razvoj na splošno povečuje pričakovano življensko dobo:
I
Izbrisan uporabnik #9334
Ja, se strinjam. Izum sode kot čistila, pa pasterizacija itd ...
Ampak izum penicilina se mi še vedno zdi precej velik mejnik za kakovost življenja.
Ampak izum penicilina se mi še vedno zdi precej velik mejnik za kakovost življenja.
Antibiotike, ki delujejo pa sedaj poznanih mehanizmih, so že vse odkrili. Farmacevtski industriji pa ni v interesu, da bi zmetali milijarde za odkrivanje drugih mehanizmov. Z antibiotiki enostavno premalo zaslužijo in raje razvijajo zdravila, ki jih moraš žreti celo življenje.
To so eni, poznam pa tri drugačne primere, ki so se odvijali po tem scenariju:
1. malo starejši človek, okrog 70 let, drugače čisto zdrav, začne kašljati in dobi zvišano temperaturo. Gre k zdravniku, ki ga odpravi s čajčki in lekadolom.
2. Čez kak teden gre s poslabšanim stanjem ponovno k zdravniku, ki mu predpiše antibiotik.
3. Antibiotik ne prime, zdravnik mu da drugega.
4. Stanje se še poslabša, zdravnik ga pošlje v bolnico in čez tri dni je človek mrtev. Diagnoza: bakterijska pljučnica.
1. malo starejši človek, okrog 70 let, drugače čisto zdrav, začne kašljati in dobi zvišano temperaturo. Gre k zdravniku, ki ga odpravi s čajčki in lekadolom.
2. Čez kak teden gre s poslabšanim stanjem ponovno k zdravniku, ki mu predpiše antibiotik.
3. Antibiotik ne prime, zdravnik mu da drugega.
4. Stanje se še poslabša, zdravnik ga pošlje v bolnico in čez tri dni je človek mrtev. Diagnoza: bakterijska pljučnica.
