Dejstvo je, da država nima sistema, ki bi šolam pomagal v primeru neplačnikov. To pač šole rešujejo same. Najbrž kar tako, da je prehrana malo slabša kot bi lahko bila. Torej, da na nek način "solidarnostno" pokrijemo drugi starši.
Kdor misli, da ravnateljica ravna narobe, naj stegne denarnico in založi za neplačnike. Šole so začele te izterjave dajati odvetniškim pisarnam, ker jim same ne morejo do živega. Torej je treba založiti malo več. Na naši šoli z 400 učenci, so imeli po besedah ravnateljice v začetku šolskega leta 2012/13 za dobrih 12.000 € neplačil s strani staršev. To je bilo stanje na prvi šolski dan. Torej cca 200 neplačenih položnic v primeru kosila + malice ali še nekajkrat več v primeru samo malice. Okolje ne spada ravno med najrevnejše, vendar je neplačevanje postalo šport in ne taka nuja, kot se kaže po medijih. Naša šola malice ne ukine, tudi če nikoli nič ne plačajo. Ravnateljica je tu praktično nemočna. Čim bo kaj ostrejšega naredila, bo imela medije nad sabo.
V socialističnih časih nismo imeli kosila, če doma niso imeli denarja, pa tudi na izlete nismo šli zmeraj vsi. Tako da bla, bla, kako je bilo včasih vse zrihtano... Moj k...c je bilo. Ni pa se obešalo na veliki zvon in ljudje so se vseeno trudili, da so svoje obveznosti poravnali.
Še nekaj, V medijih sem zasledil, da je informacija prišla s sestankov staršev. Namesto, da bi ti celjani jamrali po medijih (in mediji - profitne organizacije z njimi), bi raje naredili šolski sklad za neplačnike in vanj vsak kdor hoče naj prispeva. Pri nas sklad imamo dve leti. Sicer ni namenjen neplačnikom, temveč tistim, ki na CSD-ju ne dobijo brezplačne prehrane, ker cenzus nekoliko presegajo. Neplačniki in ti niso ena in ista skupina!