sam sem ravno premalo star (začetek 40tih...), da bi res lahko kaj pametnega rekel o generaciji 70-80 in o življenju v bivši (naši) državi. nismo imeli čokolade in banan na pretek (pa za marsikaj tudi vedel nisi, da obstaja, priznajmo), si pa lahko šel v italijo ali avstrijo in si na pol legalno prinesel domov marsikaj. ne glede na ustavno ureditev smo bili še vedno na boljšem kot pa "naši komunistični bratje" na vzhodu-lahko si šel k njim in dejansko videl, kaj pomeni "komunizem ali socializem" po rusko.
imeli smo stoenko (ene tri zapored...), delala je, popravilo pač ni bilo vredno pol avta (kot morda sedaj), poletje sem videl enkrat letno (in užival sem vsako leto zapored) v počitniškem domu, mladost je bila zakon, šola prav tako (ne pa sedaj, ko mora že 5 letni mulc znati jedrsko fiziko in biti olimpijski prvak v smučanju). res je, da se je zgodovina v učbenikih končala leta 1947 (nurmberški procesi), a spet, kdo je takrat to vedel...(no, so...a so bili na nekem otočku v jadranu...)
ne glede na vso "žalost" smo dobili neke življenske osnove in smo delali. tudi delo se je dobilo, a moral si delati. čudno, kajne. res da so bili eni bolj pametni, eni manj in posledično je imel nekdo boljši položaj. ja, včasih je bilo fajn poznati koga...ampak, tudi tistih 500 mark plače (pač nisem bil eden bolj pametnih
je bilo za preživetje dovolj. in še kaj je ostalo. če si znal šparat...
skratka, preživeti se je dalo. eni so res "uživali", eni pa ne. pa kaj potem...da bi bil dejansko jezen na sistem, nisem bil nikoli. si ga pač doumel, da bolje ne bo nikoli. ali si delal pod normo ali nad normo, plačan si bil isto.
ne bom rekel, da obvladam marsikaj, a kar veliko različnih stvari sem delal. pa čeprav sem sedaj en mali mali s.p., ki se trudi preživeti na pošten način, a mi to ravno ne uspeva najbolje. pa bi rad bil pošten, a je to hudičevo težko. današnje čase sploh...in spet lahko samo rečem, bolje ne bo nikoli.
današnja mladina je pa sploh biser...boh ne daj, da bi delal 8 ur skupaj. ali potegnil kakšno naduro za dobrobit firme. ali se malo bolj pretegnil. neee, daj nehej...daj mi jurja, pa potem morda kaj naredim. žena kar ponori, ko sliši, da imamo 120000 i kusur nezaposlenih. pa nihče noče delat, le službo iščejo.
bi moral s prstom kazati na krivca? ja, vendar na koga? nase, ker pač nisem "zatožil" soseda, ko je prešvercal banano? radio? tv? šefa, ker je "nepravično" obračunaval ure? politika, ki je-ker je lahko-pisal čudne zakone? tajkune, ki so-ker so lahko-kradli? žal sem prepozen, pa še prst bi me bolel od kazanja...in spet lahko rečem....bolje ne bo nikoli?
aja, pa da še vero oz. cerkev vmešam...(ker jo lahko ane). v našem klasu od 1-8 razreda sta bila samo dva otroka, ki sta imela starše komuniste in nista hodila k verouku. sta bila zaradi tega kaj manjvredna? nikakor. za nas je bil tisti verouk le dodatna ura po šoli. in seveda, takrat nismo vedeli, kaj je cerkev v imenu vere (boga...ipd) počela skozi zgodovino. skozi življenje odraščaš in vidiš vedno več stvari, ki jih kot otrok nisi (ali nisi imel časa) videti. in se ti širi obzorje. le da je to obzorje vedno bolj megleno, saj ti ga mediji (alter...) stalno popravljajo. in počasi si zaželiš biti spet otrok, ki ga ne zanima obzorje...
na srečo nisem bil v vojni (91). ker sem prišel ven slaba dva tedna prej in me niso hoteli (vojaška šola pa to...bi lahko kaj narobe naredil
prisegel sem jugoslaviji, a vseeno sem bil slovenec po srcu. in bi pobegnil, če bi že moral (poveljnik je držal z mano...je bil pa hrvat). pa čeprav smo imeli dokaj necenziran radio, sem takrat komaj doumel, kaj se dejansko dogaja...in bilo je prav zanimivo, decembra 90 še redno vsak teden politična nastava o jugoslaviji, marca 91 že pokanje države po šivih...hitro je šlo (prehitro za ene).
skratka...vedno bo nekdo bolje živel. ker je pametnejši ali ker je imel veze. kaj sprejmeš, je tvoja stvar
imeli smo stoenko (ene tri zapored...), delala je, popravilo pač ni bilo vredno pol avta (kot morda sedaj), poletje sem videl enkrat letno (in užival sem vsako leto zapored) v počitniškem domu, mladost je bila zakon, šola prav tako (ne pa sedaj, ko mora že 5 letni mulc znati jedrsko fiziko in biti olimpijski prvak v smučanju). res je, da se je zgodovina v učbenikih končala leta 1947 (nurmberški procesi), a spet, kdo je takrat to vedel...(no, so...a so bili na nekem otočku v jadranu...)
ne glede na vso "žalost" smo dobili neke življenske osnove in smo delali. tudi delo se je dobilo, a moral si delati. čudno, kajne. res da so bili eni bolj pametni, eni manj in posledično je imel nekdo boljši položaj. ja, včasih je bilo fajn poznati koga...ampak, tudi tistih 500 mark plače (pač nisem bil eden bolj pametnih
skratka, preživeti se je dalo. eni so res "uživali", eni pa ne. pa kaj potem...da bi bil dejansko jezen na sistem, nisem bil nikoli. si ga pač doumel, da bolje ne bo nikoli. ali si delal pod normo ali nad normo, plačan si bil isto.
ne bom rekel, da obvladam marsikaj, a kar veliko različnih stvari sem delal. pa čeprav sem sedaj en mali mali s.p., ki se trudi preživeti na pošten način, a mi to ravno ne uspeva najbolje. pa bi rad bil pošten, a je to hudičevo težko. današnje čase sploh...in spet lahko samo rečem, bolje ne bo nikoli.
današnja mladina je pa sploh biser...boh ne daj, da bi delal 8 ur skupaj. ali potegnil kakšno naduro za dobrobit firme. ali se malo bolj pretegnil. neee, daj nehej...daj mi jurja, pa potem morda kaj naredim. žena kar ponori, ko sliši, da imamo 120000 i kusur nezaposlenih. pa nihče noče delat, le službo iščejo.
bi moral s prstom kazati na krivca? ja, vendar na koga? nase, ker pač nisem "zatožil" soseda, ko je prešvercal banano? radio? tv? šefa, ker je "nepravično" obračunaval ure? politika, ki je-ker je lahko-pisal čudne zakone? tajkune, ki so-ker so lahko-kradli? žal sem prepozen, pa še prst bi me bolel od kazanja...in spet lahko rečem....bolje ne bo nikoli?
aja, pa da še vero oz. cerkev vmešam...(ker jo lahko ane). v našem klasu od 1-8 razreda sta bila samo dva otroka, ki sta imela starše komuniste in nista hodila k verouku. sta bila zaradi tega kaj manjvredna? nikakor. za nas je bil tisti verouk le dodatna ura po šoli. in seveda, takrat nismo vedeli, kaj je cerkev v imenu vere (boga...ipd) počela skozi zgodovino. skozi življenje odraščaš in vidiš vedno več stvari, ki jih kot otrok nisi (ali nisi imel časa) videti. in se ti širi obzorje. le da je to obzorje vedno bolj megleno, saj ti ga mediji (alter...) stalno popravljajo. in počasi si zaželiš biti spet otrok, ki ga ne zanima obzorje...
na srečo nisem bil v vojni (91). ker sem prišel ven slaba dva tedna prej in me niso hoteli (vojaška šola pa to...bi lahko kaj narobe naredil
skratka...vedno bo nekdo bolje živel. ker je pametnejši ali ker je imel veze. kaj sprejmeš, je tvoja stvar