http://www.rtvslo.si/modload.p...amp;c_id=180251
Komentarji:
Sem delodajalec in vam lahko povem iz prve roke:
1. študenstski servis dela študentom neznansko škodo, če bi imeli študenti malo več soli v glavi, bi se strinjali z vladnim predlogom, ko so hoteli le-te ukiniti. Kot je znano večini ljudi, je za delodajalca bistveno ceneje, če "zaposli" preko študentskega servisa. Razlog upora študentov proti ukinitvi le teh je bil, da mora veliko študentov med študijem delati za preživetje je čisti dokaz tega, da logično razmišljanje študentom ni ravno domače. Povsod po svetu študentje delajo, pa čeprav ne poznajo študentskega dela. Stvar je namreč sledeča - če imaš možnost zaposlovati preko študenta, potem to pač počneš in ko zgubi študentski status, pač vzameš drugega. Zakaj pa ne? Če pa bi tovrstno delo ukinili, se pa delodajalcu ne bi dalo vsakič znova jemati in iskati drugega delavca (razgovori in zaposlovanje je namreč mukotrpno delo, da ga delodajalec naravnost sovraži) ampak bi obdržal tega, ki ga že ima in ga pozna še iz študentskih časov (če je seveda z njim zadovoljen). Poleg tega pa bi diplomiranec že imel tudi delovne izkušnje, ki bi jih navedel pri iskanju nove zaposlitve, ker delo preko študenta delodajalci pač ne smatrajo za delovne izkušnje.
2. davki in prispevki na plače so absolutno previsoki, naše bruto plače sploh niso tako majhna, majhne so naše neto plače. Kadarkoli se piše in pogovarja o slovenskih plačah, se vedno nanaša na neto plače, bruto pa se preprosto spregleda. Prav zanimivo bi bilo videti, kakšna bi bila primerjava, če bi naredili primerjavo med evropskimi državami, koliko delodajalca stane 1 delavec v tujini in koliko ga stane pri nas. Zna se zgoditi, da bi ljudje uvideli, da štrajkajo narobe, ko štrajkajo za višje plače in bi pravzaprav morali štrajkati proti državi in sicer za znižanje davkov in prispevkov na plače, ne pa za višje plače. Pri vsakem zvišanju plač gre namreč večji del povišanja plače v državno blagajno, manjši del pa zaposlenemu na račun.
3. hud problem pri nas, ki govori v prid zaposlitvam za določen čas, je nezmožnost odpustitve zaposlenega, ki slabo dela, ali je nemogoč do sodelavcev, ali krade etc. Navkljub splošnemu prepričanju, da je delavec na milost in nemilost prepuščen delodajalcu, se delodajalec s tem nikakor ne more stinjati. Resnica je namreč ravno obratna. Ne glede na razlog odpustitve, če se delavec z razlogom ne strinja (kar se delavec itak ne strinja) in poišče pomoč sodišča, bo ne glede na razlog sodišče ugodilo delavcu, delodajalec ga bo moral ponovno zaposliti in mu izplačati vse plače za nazaj. Ne govorim na pamet ampak se opiram na konkretne primere. Dovolj velik razlog, ki bi ga sodišče priznalo, ni niti kraja. Neverjetno, vendar res. Delavcu so bile dokazane zaporedne kraje, po vsakem odkritju obljube, da ne bo več, na kuncu mu da delodajalec odpoved, delavec ga toži, sodišče odloči v prid delavu, z obrazložitvijo, da so ukradeni zneski za delodajalca zanemarljivi in kot taki ne morejo biti razlog odpovedi. Pa si misli. Odvetnik me je že večkrat opozoril, da so delavci pri nas zaščiteni kot kočevski medvedi, zato naj pazim z zaposlitvami za nedoločen čas. Drugi dokaz so tuji giganti pri nas. Kljub temu, da ta podjetja na svojih predstavništvih zaposlujejo za nedoločen čas, kar po tekočem traku pri nas zaposlujejo samo za določen čas. Imela sem priliko spoznati nekaj managerjev tujih podjetij pri nas in so mi vsi po vrsti zatrdili, da pri nas odpoved praktično ni možna, da so se že nekajkrat pri nas opekli, zato zaposlujejo samo še za določen čas oz. samo redkim, v katere so res 100% prepričani, podaljšajo pogodbo za nedoločen čas. Obstaja pa še druga varianta in sicer, delodajalec do take mere ustrahuje delavca, da da delavec sam odpoved, kar pa seveda ne bi bilo potrebno, če bi imel delodajalec v teh zadevah tudi kakšne pravice, ne pa samo obveznosti. Zaradi ustrahovanja pa tudi to prepričanje, da si delodajalec lahko privošči vse, delavec pa nič. Vendar, pomislite, kaj pa bi storili vi v vlogi delodajalca, če je vaš zaposleni preprosto zanič in nikakor nimate zakonske možnosti za odpustitev?
4. naslednji problem pri zaposlitvah za nedoločen čas pa so naše slovenske porodniške. Na papirju zvenijo zelo lepo, 1 leto plačanega porodniškega dopusta, služba te še vedno čaka (če je zaposlitev za nedoločen čas). Pravljica. Kako pa je v tujini? Porodniške trajajo od dva do 3 mesece. Pika. In po koncu porodnišek te čaka zaposlitev. Vendar je ženska odsotna zelo kratek čas, porodniška traja toliko časa kot malo daljši dopust. Ženska se lahko odloči tudi za daljšo porodniško, ponekod tudi za tri leta, vendar je med sistemom na zahodu in našim bistvena razlika - delodajalec te namreč ni dolžan vzeti nazaj v službo, kakor se mu zahoče. Bistvena je tudi razlika po vrnitvi iz porodniške na delovno mesto. PRi nas je nemalokatera ženska z majhnim otrokom zelo pogosto na bolniški, otrok ima to pa ono pa tretje. Delodajalec to sicer razume in mu je žal, da je otrok toliko bolan, mamica pa ima toliko problemov. Vendar, to nikakor ne bi smel biti problem delodajalca temveč staršev. Starši so tisti, ki so se odločili za otroka in ne delodajalec. V drugih tako opevanih evropskih državah si ženska ne more privoščiti stalnih bolniš zaradi otroka, zelo redko, če sploh. Otrok je pač njen problem. In ker delodajalec ni obremenjen z bolniškami zaradi otroka, mu tudi zaposlitev za nedoločen čas ne predstavlja problema. Delo mora biti pač opravljeno. V kolikor je delo opravljeno, on nima problemov. Pri nas pa je tako, da javnost (in zakon) zahteva zelo dolge porodniške, stalne bolniške in izpade tako, kot da je otrok breme delodajalca namesto staršev. Pomemben dejavnik je tudi to, da ženska, ki je zaradi otroka pogosto odsotna, ne zmore opravljati svojega dela in mora delodajalec zaposliti novega človeka, tako ima kar naenkrat namesto enega zaposlenega dva zaposlena, s tem pa tudi dvojni strošek plače. In potrebno poudarjati, da mu take igrice ne dišijo in zato raje zaposluje za določen čas. To mogoče zveni tudi kruto, vendar bi bilo pri vseh tem opozarjanju na višje plače in zaposlitve za nedoločen čas v državah zahodne evrope pošteno, da se predstavi tudi ta plat medalje, da je na zahodu zakonodaja taka, ki delodajalcu omogoča odpustitev nesposobnih zaposlenih in zaposlenih, ki so preveč odsotni in posledično nesposobnih opravljanja svojega dela. Pri nas pač ne.
Ti ukrepi na prvi pogled morda zvenijo kruto, vendar pa res samo na prvi pogled. Posledice takih ukrepov pa bi bile bistveno bolj humane kot pa je humana današnja situacija.
