36 let. Imam hondromalacio patele, oz. obrabljen hrustanec pogačice, kar je relativno pogosta poškodba v mojih letih, vendar je še ravno bila v tisti fazi, ko atroskopija kolena ni bila potrebna. Napolnjena Bakerjeva cista je posledica tega, ohlapne križne vezi pa so tudi pogosta reč, neodvisno od tega. Vendar nič od tega, kar se ne bi dalo s vztrajnim in pravilnim treniranjem obvladati. In to se da naučiti. Zato sem lani celo leto visel v fitnesu, v drugi polovici leta pa sem spet začel z zunanjimi športi (razen kolesarjenja, tega sem začel že pozimi, vreme zame ni ovira)
Stvari, kot so buške, odrgnine, praske, udarnine, sploh ne štetjem med poškodbe, če res niso na takem mestu, da resno ovirajo nadaljnje športanje. Tudi zaradi tega sem cepljen proti tetanusu.
Kakorkoli, obvezana noga je sedaj flajštr postala, tako da sobotni kolesarski maraton bo tudi zame, pa tudi če bom bolj v ozadju. Sem pač trmast, trma me rešuje, najbrž pa me bo enkrat tudi pokopala.