Koliko jih poznaš, ki so dobili službo na podlagi razgovora na tem sejmu? Ali da še znižam kriterij - koliko jih je prišlo vsaj do razgovora? Pa se lahko še tako trudiš in si fenomenalno pripravljen - če te ne rabijo, si s tabo nimajo kaj začeti in je samo vprašanje, če ti bodo direktno upali povedati, da ne bo nič, ali ti bodo naflancali, da bodo shranili tvoje podatke in te obvestili, ko jim boš naenkrat postal spet zanimiv.
Ko omenjaš, da bodo uspešni tisti, ki se bodo znali pripraviti in izstopati: takšni bodo najbrž že imeli službo, ker bodo te svoje veščine že prej izkoristili. Če so iskan kader, lahko pošlejo prošnje kar na slepo, in se bodo za nih zagrebli delodajalci. Poznam kar nekaj takih primerov.
Morda še tole: na eni podobni zadevi je pred leti zaposlovanje v svojih vrstah promovirala tudi policija. Konkretno je bil takrat tam prisoten forenzik. Okoli njega se je zbrala kar lepa gruča zainteresiranih ljudi, on pa je pripovedoval, kako konkretno forenzična stroka združuje različne profile kadrov - od psihologov, biologov, kemikov, kriminologov. Skratka vse, kar pride v poštev za razrešitev zločinov. Postopek, kako priti do dela, je bil preprost - pošlji CV na policijo in poklicali te bomo na razgovor, ker vse prej naštete strokovnjake krvavo potrebujemo!
Po končani predstavitvi sva z omenjenim forenzikom izmenjala še par besed na samem. Precej nerad mi je na koncu vendarle zaupal, da novih sodelavcev ne novačijo tako, kot je prej opisal, temveč po ustnem priporočilu nekoga, ki tam že dela, in potem priporoči nekoga, ki ga pozna in se mu zdi, da bi za to delo lahko bil primeren. Kaj se dogaja z vsemi prijavami, ki prispejo do njih "na blef", pa nisva uspela ugotoviti.
Si sploh ne predstavljam. A res ne rabiš prošnje in cv-ja? Kaj pa priporočila?
