Saj je lepo napisano, ampak .... meni se kot tujcu zdi tole pravo ogledalo kako se Slovenci vidite. Žrtve in gotovi v svoj edini prav.
PISMO ŽUPLJANOM
Na svojem novem delovnem mestu v Munchenu sem pričel delovati v lanskem letu, 15. septembra. Po 28 letih delovanja na nemški in slovenski župniji v Berlinu in prostovoljno enkrat na mesec v Hamburgu in Hannovru, sem si želel naprej delovati samo za Slovence. Tako sem prišel v Munchen. Tu so me presenetile povsem nove razmere, ki so mi bile velik izziv. Kljub vsemu sem jih sprejel z velikim veseljem in zaupanjem. Od takrat je minilo že eno leto, zato sem se odločil , da vam napišem pismo, ki naj bi doseglo vsakega, ki živi v
vseh mojih Misijah: Munchen, Hannover, Hamburg, Berlin, Nurnberg in lngolstadt. Verjemite mi, da bi najrajši videl, da bi imele vse te Misije svojega duhovnika ali vsaj diakona. Zaradi
pomanjkanja duhovnikov je to nemogoče. Veseli me, da vsi razpoložljivi duhovniki z veliko zavzetostjo in požrtvovalnostjo, kljub velikim krajevnim razdaljam, na vseh obstoječih misijah uspešno delujejo. Na tem mestu bi se iz srca zahvalil vsem župnijskim svetom za izjemno vodenje Misij, kamor prihajajo duhovniki. Prav na njih vse stoji, obstaja in deluje! Pastoralno delo se v vseh naših Misijah iz dneva v dan spreminja, zato se je potrebno dnevno prilagajati novim razmeram. Najpomembnejše je oznanjati evangelij in opravljati delitev zakramentov. Hvala Bogu, da imajo otroci in dijaki v šolah verouk, za prvo obhajilo in birmo pa se pripravijo po župnijah kjer stanujejo ali v naših Misijah. V Munchenu sam in gospod diakon Ralph Prausmuller z veseljem sprejmeva k verouku kandidate za prvo sveto obhajilo in birmo. Tudi priprava na poroko in poročanje , tako v Nemčiji ali Sloveniji, je vedno na
razpolago. Moja župnija je sedaj samo Munchen. Od tu upravljam in obiskujem vse ostale naštete Misije prostovoljno. Z veliko odgovornostjo se usmerjam v svoje obvezno delo v Munchenu, čeprav moji predpostavljeni v Munchnu ne vidijo radi, da delam tu v takšnem obsegu, saj sem odgovoren še za pastoralne delavce, diakone in duhovnike po vsej Evropi. V imenu nemške škofovske konference pa posebej skrbim za vse tudi v Nemčiji. Veliko sem vas v tem letu že spoznal pri obisku svetih maš in drugih prireditev na Generalkonzulatu in na vseh društvenih prireditvah v Bayernu in okolici. Za hitrejšo spoznavanje vseh ste mi vsi veliko pomagali, ko ste me vabili na vaše prekrasne prireditve. Še posebej bi se rad zahvalil našemu Generalnemu konzulatu RS in gospe generalni konzulki Maši Šiftar, konzulu Gregorju Jovanu ter celotnemu kolektivu. V prihodnje bom gradil svoje delovanje na rednem izvajanju nedeljske svete maše v naši prekrasni Asamkirche, pri molitvi rožnega venca, ki poteka pol ure pred sveto mašo in spovedovanju pred sveto maso ali po dogovoru. Vesel bom, če nam uspe verouk za prvoobhajance in birmance. Kot vedno, sem iskreno odprt za nove realne pobude in pomoč. Vse, kar imam na razpolago, vam lahko ponudim v obsegu, ki sem ga navedel. Več ni mogoče. Vesel sem, da slovenska društva in šole zelo uspešno delujejo in bogatijo našo kulturo, folkloro, znanost in gospodarstvo, kar z vsemi močmi podpiram. V tej veliki različnosti si kažemo največjo edinost. Kdor opravlja delo v skupno dobro, ni nikoli sam ali osamljen. Ostanimo preko naših del tesno med seboj povezani! Na koncu želim povedati, da smo lahko vsi veseli, fa imamo odlično tajnico Oano Cosma, po rodu iz Romunije. Čeprav ni zaposlena za polni delovni čas, odlično vodi svoje delo in upravo naše župnije. Njen drugi poklic je učiteljica violine, ki ga opravlja ob torkih. Prav tako imamo odlično organistko Veroniko Hudobivnik, ki ji občasno pomaga Simon Jarc, v lngolstadtu Katarino Binner, v Nurnbergu David Pfanner, v Hannoveru Silvia Brungs in v Berlinu Savina Gurbaca. V pismu sem že omenil gospoda diakona Ralpha Prausmullerja , ki nam pomaga pri pastorali in bogoslužju kot prostovoljec. Želel bi, da bi bil lahko pri nas delno zaposlen in zelo upam, da mi bo to uspelo. Iz srca sem mu
hvaležen za njegovo nesebično in požrtvovalno delo. Toliko sem napisal v tem pismu in verjamem, da bom lahko v drugem letu napisal veliko novih, veselih sporočil v dobrobit vseh nas, ki živimo in delamo v Nemčiji. Rad sem z vami vsemi in vsakega globoko in iskreno, brez razlik, cenim ter spoštujem. Ostanimo veseli v medsebojni božji ljubezni.
Vaš hvaležen župnik, Izidor Pečovnik Dori.
PISMO ŽUPLJANOM
Na svojem novem delovnem mestu v Munchenu sem pričel delovati v lanskem letu, 15. septembra. Po 28 letih delovanja na nemški in slovenski župniji v Berlinu in prostovoljno enkrat na mesec v Hamburgu in Hannovru, sem si želel naprej delovati samo za Slovence. Tako sem prišel v Munchen. Tu so me presenetile povsem nove razmere, ki so mi bile velik izziv. Kljub vsemu sem jih sprejel z velikim veseljem in zaupanjem. Od takrat je minilo že eno leto, zato sem se odločil , da vam napišem pismo, ki naj bi doseglo vsakega, ki živi v
vseh mojih Misijah: Munchen, Hannover, Hamburg, Berlin, Nurnberg in lngolstadt. Verjemite mi, da bi najrajši videl, da bi imele vse te Misije svojega duhovnika ali vsaj diakona. Zaradi
pomanjkanja duhovnikov je to nemogoče. Veseli me, da vsi razpoložljivi duhovniki z veliko zavzetostjo in požrtvovalnostjo, kljub velikim krajevnim razdaljam, na vseh obstoječih misijah uspešno delujejo. Na tem mestu bi se iz srca zahvalil vsem župnijskim svetom za izjemno vodenje Misij, kamor prihajajo duhovniki. Prav na njih vse stoji, obstaja in deluje! Pastoralno delo se v vseh naših Misijah iz dneva v dan spreminja, zato se je potrebno dnevno prilagajati novim razmeram. Najpomembnejše je oznanjati evangelij in opravljati delitev zakramentov. Hvala Bogu, da imajo otroci in dijaki v šolah verouk, za prvo obhajilo in birmo pa se pripravijo po župnijah kjer stanujejo ali v naših Misijah. V Munchenu sam in gospod diakon Ralph Prausmuller z veseljem sprejmeva k verouku kandidate za prvo sveto obhajilo in birmo. Tudi priprava na poroko in poročanje , tako v Nemčiji ali Sloveniji, je vedno na
razpolago. Moja župnija je sedaj samo Munchen. Od tu upravljam in obiskujem vse ostale naštete Misije prostovoljno. Z veliko odgovornostjo se usmerjam v svoje obvezno delo v Munchenu, čeprav moji predpostavljeni v Munchnu ne vidijo radi, da delam tu v takšnem obsegu, saj sem odgovoren še za pastoralne delavce, diakone in duhovnike po vsej Evropi. V imenu nemške škofovske konference pa posebej skrbim za vse tudi v Nemčiji. Veliko sem vas v tem letu že spoznal pri obisku svetih maš in drugih prireditev na Generalkonzulatu in na vseh društvenih prireditvah v Bayernu in okolici. Za hitrejšo spoznavanje vseh ste mi vsi veliko pomagali, ko ste me vabili na vaše prekrasne prireditve. Še posebej bi se rad zahvalil našemu Generalnemu konzulatu RS in gospe generalni konzulki Maši Šiftar, konzulu Gregorju Jovanu ter celotnemu kolektivu. V prihodnje bom gradil svoje delovanje na rednem izvajanju nedeljske svete maše v naši prekrasni Asamkirche, pri molitvi rožnega venca, ki poteka pol ure pred sveto mašo in spovedovanju pred sveto maso ali po dogovoru. Vesel bom, če nam uspe verouk za prvoobhajance in birmance. Kot vedno, sem iskreno odprt za nove realne pobude in pomoč. Vse, kar imam na razpolago, vam lahko ponudim v obsegu, ki sem ga navedel. Več ni mogoče. Vesel sem, da slovenska društva in šole zelo uspešno delujejo in bogatijo našo kulturo, folkloro, znanost in gospodarstvo, kar z vsemi močmi podpiram. V tej veliki različnosti si kažemo največjo edinost. Kdor opravlja delo v skupno dobro, ni nikoli sam ali osamljen. Ostanimo preko naših del tesno med seboj povezani! Na koncu želim povedati, da smo lahko vsi veseli, fa imamo odlično tajnico Oano Cosma, po rodu iz Romunije. Čeprav ni zaposlena za polni delovni čas, odlično vodi svoje delo in upravo naše župnije. Njen drugi poklic je učiteljica violine, ki ga opravlja ob torkih. Prav tako imamo odlično organistko Veroniko Hudobivnik, ki ji občasno pomaga Simon Jarc, v lngolstadtu Katarino Binner, v Nurnbergu David Pfanner, v Hannoveru Silvia Brungs in v Berlinu Savina Gurbaca. V pismu sem že omenil gospoda diakona Ralpha Prausmullerja , ki nam pomaga pri pastorali in bogoslužju kot prostovoljec. Želel bi, da bi bil lahko pri nas delno zaposlen in zelo upam, da mi bo to uspelo. Iz srca sem mu
hvaležen za njegovo nesebično in požrtvovalno delo. Toliko sem napisal v tem pismu in verjamem, da bom lahko v drugem letu napisal veliko novih, veselih sporočil v dobrobit vseh nas, ki živimo in delamo v Nemčiji. Rad sem z vami vsemi in vsakega globoko in iskreno, brez razlik, cenim ter spoštujem. Ostanimo veseli v medsebojni božji ljubezni.
Vaš hvaležen župnik, Izidor Pečovnik Dori.