Po standardih protieksplozijske zaščite se plini v industriji delijo v tri skupine IIA, IIB in IIC . Ta razvrstitev je narejena glede na minimalno energijo potrebno za vžig plinske atmosfere. Kogar zanima si lahko več o tem prebere
tukaj (ATEX guides) .
V tem dokumentu je jasno napisano, da acetilen (skupina IIC) vžge že energija 17 mikro juulov, medtem ko za propan in butan (ta tukaj ni omenjen, vendar skoraj sigurno spada v isto skupino), ki sta v IIA, rabiš vsaj 240 mikro joulov, kar je več kot desetkratnik tistega kar rabiš za acetilen. Poleg tega pa je acetilen raztopljen v acetonu in pride zaradi temperature do razkroja, uplinjanja acetilena in povečevanja tlaka, ki zaradi fizične sile raznese jeklenko s plinom.
Vsega tega pri butanu in propanu ni. O povečevanju temperature pa ena enačba iz fizike pravi da je pri plinih (p*V)/T konstanta. Če predpostavimo, da je pri plinski jeklenki volumen konstanten in da zdrži trikratnik delovnega tlaka, potem se mora temperatura v kelvinih povečati za faktor 3 (iz sobne cca. 300K na 900K oziroma 626,85C), da bo jeklenko razneslo zaradi povečanja temperature. Torej je zelo malo možnosti, da bi jeklenko razneslo zaradi temperature in povečanja tlaka. Če ni plinska jeklenka izpostavljena hudemu požaru, lahko iz nje dobimo le usmerjen plamen (stran od jeklenke) na ventilu ali pa na kakšni morebitni netesnosti.
Da bi pa ustvaril možnost za vžig v izpraznjeni plinski jeklenki (UNP), bi jo moral pa pod tlakom nafilat s kisikom, in notri sprožit iskro. Pa še tukaj rabiš primerno razmerje plina in kisika.
Prosim ne mešat jabolk in hrušk.