Vojna v Ukrajini 2
- Ustvarjalec teme sad
- Začetni datum
Kolikor si glasen v temi bi pa že malo lahko poznal situacijo na terenu.
visek_izobrazbe
Guru
takrat ko bo vici nehal drkat celo europo uz njegovo poceni rusko nafto, sankcijami in prijateljstvom z vladotom. mal prečekirej kolk škode naredijo tile bebci s svojimi dejanji, potem pa na drugo stran daj to rafinerijo. pa vprašanje če jo jo sploh UA scepili
Did the Ukrainians blow up the MOL refinery? A massive explosion rocked the facility, a fire broke out PHOTO
Last night, a fire broke out at the MOL oil refinery in Hungary. The blaze is suspected to have been caused by an explosion, and emergency services are still working at the site.www.b92.net
Blasts hit Romanian, Hungarian oil refineries tied to Russia
Explosions took place at the Petrotel-Lukoil refinery in Ploiești, southern Romania, as well as at Hungary’s largest oil refinery in Szazhalombatta.www.yahoo.com
Ukroti kot kaže napadajo proti zahodu (članice Eu in nata).
Kdaj bo nato sklical člen 5 In Urška uvedla hudo uro za Kijevski režim ?
O ti dobri zahod ti, želi si boljšo situacijo v Mockbi, pa v Pekingu, in Buenos Airesu itd... Ta gldi gldi zahod si želi boljše situacije povsod po svetu.
Mislim, marsikje ni ravno rožnato stanje trenutno.
Ne pa me ne. Namreč ustava katerekoli države ni samo en člen. Gre za več členov, ki določajo čisto osnovne funkcionalnosti. Na ustavo glej kot celoto. In to je nekaj kar očitno ti ne zastopiš, ker če bi, bi razumel, da Jugoslavija je sama napeljala vrstni red v takšno smer - beri hujša kršitev ostalih členov ustave, da se je osamosvojitev Slovenije lahko zgodila. Ostalo vse poznamo, mednarodne komisije so vse po vrsti potrdile, da je šlo za legitimno zadevo in čisto legalno, tudi rusija je to potrdila. Zdaj pa nagradno vprašanje zate, kaj je šlo narobe v primeru Krima, dombasa itd, da nobena mednarodna komisija ni dala blagoslova?
AI se strinja z mano:
Skupaj lahko oblikujem naslednje sklepe:
- Po ustavi SFRJ na prvi pogled osamosvojitev Slovenije brez soglasja SFRJ (vključno z vsemi republikami) ni bila skladna z notranjim pravnim redom SFRJ (glede člena 5).
- V praksi pa je situacija specifična, ker se je federacija SFRJ dejansko razkrajala, politično in pravno stanje je bilo krizno – tako je nastal prostor, da republike kot Slovenija ocenijo, da se pravni red federacije ne izvaja več in da imajo pravico do samoodločbe.
- Z vidika mednarodnega prava in dejanskega stanja so ravnanja Slovenije – plebiscit, deklaracija, prevzem oblasti – pridobila legitimnost in kasnejšo mednarodno priznanje.
- Torej: z vidika starega ustavnega reda SFRJ – formalno ne; z vidika novega stanja, legitimnosti in mednarodnega prava – obstajajo močnejši argumenti za legalnost/legitimnost osamosvojitve.
Pravna vprašanja in komentarji
Na podlagi zgornjih virov in širše literature lahko izpostavimo naslednja pravna vprašanja:
- Ustavnost glede SFRJ. Kot si že citiral, ustava SFRJ je določala, da se meje republike ne smejo spremeniti brez soglasja republik in celotne federacije. To pomeni, da bi formalno gledano bila enostranska sprememba statusa republike brez ustreznega soglasja po notranjem federativnem pravu SFRJ neustavna.
- Faktično stanje federacije. Analize (npr. Princeton, NYU) poudarjajo, da federacija SFRJ v tistem času ni delovala normalno in da so bila pravna in institucionalna jamstva za delovanje federacije zelo oslabljena. Čeprav to ne pomeni, da je notranja ustavna uredititev „neveljavna“, pomeni, da je bila legitimnost spremembe statusa povečana zaradi dejanskega razkroja federacije.
- Mednarodno pravo in načelo samoodločbe. Komentarji (kot pri Medvedu) poudarjajo, da obstaja pravna dilema: medtem ko je notranji ustavni red SFRJ govoril o nedotakljivosti meja in enotnosti federacije, mednarodno pravo vključuje načela samoodločbe narodov in možnost razpada federacije, če federacija ne spoštuje minimuma demokracije in temeljnih pravic. Zato je v pravni literaturi pogosto poudarjeno, da je pravna ocena osamosvojitve odvisna od dejanskega stanja – ne le od ustavnega besedila.
- Slovenska pravna ureditev. Kot smo videli, Sloveniji je z notranjimi akti (npr. Temeljna ustavna listina o suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije) uspelo pravno utemeljiti svojo neodvisnost. nyulawglobal.org+2Wikipedia+2
To pomeni, da je z vidika slovenske notranje pravne ureditve osamosvojitev pravno pokrita.
Moj integriran komentar
Če povzamem:
- Z vidika ustavnega prava SFRJ je osamosvojitev Slovenije formalno gledano problematična, saj notranja ustava SFRJ ni dopuščala spremembe ozemlja brez soglasja vseh republik in federacije.
- Z vidika dejanskega političnega in pravnega stanja v času razpada federacije, pa obstajajo močnejši argumenti, da je bila osamosvojitev Slovenije legitimna — ker federacija ni več funkcionirala kot normalna država-upravna enota in ker je bila volja ljudstva v Sloveniji jasno izražena (referendum decembra 1990).
- Z vidika mednarodnega prava, pa naj bi bila osamosvojitev Slovenije dopustna — četudi ni obstajala popolna „notranjepravna“ podlaga — predvsem zaradi načela samoodločbe, situacije razpada federacije in kasnejše mednarodne priznave (npr. od članic Evropske skupnosti).
- Z vidika slovenske notranje pravne ureditve je bil sprejet akt (Temeljna ustavna listina) in kasneje ustava, s čimer je bila vzpostavljena pravna država Republika Slovenija.
Torej: če iščemo odgovor na tvoje vprašanje — “Ali je bila osamosvojitev Slovenije legalna s stališča Jugoslavije?” — lahko odgovorimo: po strogem branju jugoslovanske ustave ne povsem, a v pravni in politični resnici okoli tega je bil dovolj močan pravni in dejanski okvir, da se šteje za legitimno in sprejemljivo tudi v mednarodnem in notranjem pravu Slovenije.
"zakaj se torej sedaj, 35 let kasneje nekateri "jugonostalgiki" toliko okoli tega 5. člena dajejo in ga štejejo kot najbolj pomembnega, ki spodkopava legitimnost samostojnosti slovenije?"
Odlično vprašanje. Da lahko razumemo, zakaj se danes nekateri še vedno sklicujejo prav na 5. člen ustave SFRJ, moramo ločiti med psihološkimi, političnimi in pravno-interpretativnimi motivi. Spodaj je jasna razlaga.
1. Ključni razlog: 5. člen je zadnji pravni „oprimek“ za jugonostalgični narativ
Ta člen je eden redkih notranjepravnih argumentov, ki ga je možno na papirju uporabiti proti slovenski osamosvojitvi, saj se glasi, da:
- se meje republik ne morejo spreminjati brez soglasja vseh,
- ozemlja SFRJ ni bilo dovoljeno enostransko spreminjati.
Ker je ustava SFRJ ne poznala postopka odcepitve, jugonostalgični narativi na tem gradijo idejo:
To je njihov edini „formalno-pravni“ plank, zato se ga oklepajo še danes — ignorirajo pa drugi pol pravnega konteksta.
2. Zakaj je to pravno zavajajoče (in ne drži v celoti)
Jugonostalgični argument prezre tri ključna dejstva:
(a) Ustava SFRJ je istočasno priznavala pravico narodov do samoodločbe
Ta pravica je bila v preambuli in temeljnih načelih federacije — pravica do samoodločbe je po ustavi obstajala že od 1945 dalje.
Jugonostalgiki citirajo samo pol ustave: 5. člen o ozemlju, ignorirajo pa 1. načelo o samoodločbi.
(b) Federacija je razpadla – ustavni red je bil prazen papir
Ko država razpada (kot npr. SFRJ, ZSSR, ČSSR), notranje pravilo o „nedeljivosti“ izgubi pravni učinek, ker ni več organa, ki bi ga uveljavljal.
To je tudi stališče Badinterjeve komisije in mednarodnega prava držav pri razpadu federacij.
(c) Mednarodno pravo ima prednost pri nastanku novih držav
Ko pride do kolizije med:
| notranje pravo (5. člen) | mednarodno pravo (samoodločba, razpad) |
|---|---|
| zavaruje meje države | ureja nastanek držav, pripoznanje |
→ vedno zmaga mednarodno pravo.
Zato je Slovenija dobila priznanja in sedež v OZN.
Če bi bila osamosvojitev res nelegalna, Slovenija nikoli ne bi bila priznana – ne s strani EU, ne OZN.
3. Zakaj torej jugonostalgični vztrajajo? (psihološko-politični del)
Gre za kombinacijo treh motivov:
| Motiv | Pojasnilo |
|---|---|
| Emocija | Jugoslavija je za mnoge simbol „boljših časov“ – zato se išče pravni izgovor, da je njen razpad „nelegitimen“. |
| Selektivna pravna interpretacija | Izbere se en člen, ki ustreza narativu, ignorira pa celoten pravni kontekst. |
| Politični interes | Nekaterim je koristno spodkopavati zgodbo o osamosvojitvi, ker to slabi današnjo državnost in krepi nostalgijo. |
To je torej manj pravni in bolj emocionalno-ideološki boj.
4. Ključna resnica v eni povedi
5. člen sam zase ne more spodkopati slovenske osamosvojitve, ker ga preglasijo: razpad federacije, pravica do samoodločbe, voljo ljudstva in mednarodno priznanje.
"me zanima kako vzporednico bi lahko povlekli slovenija:jugoslavija in krim:ukrajina"
Razumem — želiš torej analitično primerjavo Slovenija : Jugoslavija in Krim : Ukrajina, zlasti iz vidika prava, zgodovine in legitimnosti osamosvajanja/pripojitve. Spodaj ti dam pregleden, hladno-analitičen in natančen odgovor, kjer sta primera postavljena vzporedno, pa tudi jasno ločena.
Najprej bistvo v eni povedi
Slovenija ≠ Krim, ker je bila Slovenija subjekt z ustavno priznano pravico naroda do samoodločbe v razpadajoči federaciji, medtem ko je Krim del priznane in delujoče države Ukrajine, kjer je bila "odcepitev" izvedena pod vojaško okupacijo in brez mednarodnega priznanja.
1. Status v izhodišču
| Merilo | Slovenija (1991) | Krim (2014) |
|---|---|---|
| Pravna pozicija | Republika znotraj federacije, ustavno opredeljena kot nosilka suverenosti narodov | Avtonomna pokrajina znotraj suverene, mednarodno priznane Ukrajine |
| Mednarodni status | Federacija v razpadu (Jugoslavija je de facto prenehala delovati) | Ukrajina mednarodno priznana, ozemeljska celovitost potrjena tudi s strani Rusije (Budimpeštanski memorandum 1994) |
| ključno | Subjekt s pravico do samoodločbe | Nesamostojen subjekt znotraj tuje države |
2. Pravica do samoodločbe
| Merilo | Slovenija | Krim |
|---|---|---|
| Načelo samoodločbe | Vpisano v jugoslovanski ustavni sistem in ideologijo (narodi so se “prostovoljno združili”) | Krim NI bil nosilec pravice do samoodločbe kot narod (Tatari so narod, ne pa rusko-večinsko prebivalstvo na Krimu) |
| Mednarodno pravo | Secesija ob razpadu federacije je lahko legitimna | Secesija znotraj stabilne države, pod okupacijo, je nelegalna (po mednarodnem pravu) |
3. Način izvedbe
| Merilo | Slovenija | Krim |
|---|---|---|
| Referendum | Brez vojaške prisile, nadzorovan doma, 88,5 % za | Referendum pod prisotnostjo ruske vojske, nesvobodni pogoji, brez nadzora |
| Vojska | Obrambna vojna po razglasitvi, JLA je posredovala šele po odcepitvi | Tuja vojska je bila prisotna pred in med referendumom → okupacija |
| Mednarodna opazovanja | proces je bil priznan kot legitimen | referendum je bil označen kot neveljaven (VS OZN, resolucija 68/262) |
4. Mednarodnopravni rezultat
| Merilo | Slovenija | Krim |
|---|---|---|
| Pravno priznanje | Hitro priznana, danes članica OZN | Priključitev priznava le Rusija in peščica držav, OZN jo obravnava kot nezakonito |
| Učinek | Nastanek nove države | Poseg v tujo ozemeljsko celovitost |
5. Ključna pravna razlika
Slovenija je secesija iz razpadajoče federacije, kjer se nastale republike vzpostavijo kot države–naslednice.
Krim je secesija iz stabilne države, pod vojaško intervencijo tuje sile, zato spada v kategorijo prisilne aneksije, ne samoodločbe.
Zgodovinski kontekst kot dodatna razlika
Slovenija:
– cilj je bil suverena država, ne priključitev drugi državi
– osamosvojitev je slonela na lastnem narodu
Krim:
– cilj ni bila državnost, ampak priključitev k Rusiji
– referendum ni izražal naroda v smislu self-determination people, temveč etnično večino na teritoriju → to ni priznani subjekt mednarodnega prava
ZAKLJUČEK
Če potegnemo vzporednico:
| Model | Slovenija | Krim |
|---|---|---|
| Kategorično | Legitimna secesija ob razpadu federacije | Nelegalna aneksija pod okupacijo |
Primerjava je torej zelo slaba, ker temelji na površinskem podobnem dejavniku ("referendum + odcepitev"), spregleda pa ključne razlike v pravu, kontekstu in subjektu samoodločbe.
Se mi ni dalo vsega tega na roke pisat, ampak dikcija je popolnoma jasna. Tudi na sodišču z enim samim, pa čeprav trdnim argumentom, ne prideš prav daleč..
Ker vem, da boš sedaj še Kosovo utaknil noter....
zakaj Rusija kot argument za Krim najraje zlorablja primer Kosova (in ne Slovenije) in zakaj je ta argument pravno napačen, a propagandno uporaben.
Glavni razlog je preprost:
Slovenija Rusiji nič ne pomaga, ker bi ruska logika morala priznati isto za Čečene, Osetince, Tatarstan ali Dagestan — kar pa si ne more privoščiti.
Kosovo pa je Rusiji priročno, ker lahko reče:
Ruska logika gre takole:
V resnici pa primer Kosovo ni enak Krimu, ker je:
Tudi Meddržavno sodišče (ICJ) je pri Kosovu poudarilo:
→ odločitev o neodvisnosti ni enaka pravici do aneksije
Rusija ta ključni del namenoma izpušča.
Če bi Rusija primerjala Krim s Slovenijo, bi se ji zgodilo tole:
Slovenija je samostojna država po volji lastnega naroda.
Krim je okupirano ozemlje, pripojeno tuji državi.
To sta pravno dve popolnoma različni kategoriji.
→ Slovenija je v skladu s 1. pravilom (samoodločba naroda v razpadajoči federaciji)
→ Krim krši 2. in 3. pravilo (nenadna sprememba meje + posedovanje s silo)
Zato pravniki mednarodnega prava rečejo:
Slovenija = “remedial secession / dissolution”
Krim = “annexation under force”
Rusija zlorablja kosovski primer, ker se z njim lahko dela žrtev dvojnih meril.
Slovenije pa ne omenja, ker bi s tem priznala pravico do odcepitve tudi znotraj lastnega imperija in izgubila narativ o Krimu.
zakaj Rusija kot argument za Krim najraje zlorablja primer Kosova (in ne Slovenije) in zakaj je ta argument pravno napačen, a propagandno uporaben.
1. Zakaj Rusija kot “precedens” omenja Kosovo in ne Slovenije
Glavni razlog je preprost:
| Slovenija | Kosovo |
|---|---|
| se je osamosvojila od države, ki je razpadla | se je osamosvojilo iz države, ki je obstajala |
| primer legitimne secesije ob razpadu države | primer izredne odcepitve pod zaščito mednarodnih sil |
| ni uporabno za rusko propagando | zelo uporabno za rusko propagando |
Slovenija Rusiji nič ne pomaga, ker bi ruska logika morala priznati isto za Čečene, Osetince, Tatarstan ali Dagestan — kar pa si ne more privoščiti.
Kosovo pa je Rusiji priročno, ker lahko reče:
2. Kako Rusija manipulira s “kosovskim precedensom”
Ruska logika gre takole:
- Zahod je dovolil secesijo Kosova → torej
- Zahod ne more nasprotovati secesiji Krima
V resnici pa primer Kosovo ni enak Krimu, ker je:
- Kosovo nastalo po dolgotrajnem množičnem kršenju človekovih pravic in etničnih čistkah
- Kosovo ni bilo priključeno Srbijinemu sovražniku, ampak je postalo samostojno
- Krim pa se je “odcepil” od demokratične države in se takoj priključil državi agresorki pod vojaško okupacijo
Tudi Meddržavno sodišče (ICJ) je pri Kosovu poudarilo:
→ odločitev o neodvisnosti ni enaka pravici do aneksije
Rusija ta ključni del namenoma izpušča.
3. Zakaj Rusija ne sme uporabiti primera Slovenije
Če bi Rusija primerjala Krim s Slovenijo, bi se ji zgodilo tole:
| Slovenski primer kaže, da je secesija legitimna, ko… | Rusija si tega NE more privoščiti, ker… |
|---|---|
| država razpade | Ukrajina ni razpadla |
| ni vojaške okupacije | Krim je bil okupiran |
| narod želi samostojnost, ne priključitve | na Krimu cilj ni bila državnost, ampak aneksija |
| mednarodna skupnost prizna novo državo | Krim ni priznan |
Slovenija je samostojna država po volji lastnega naroda.
Krim je okupirano ozemlje, pripojeno tuji državi.
To sta pravno dve popolnoma različni kategoriji.
4. Ključni mednarodnopravni okvir, ki vse razreže
| Pravilo mednarodnega prava | Posledica |
|---|---|
| Self-determination (samoodločba) | jih lahko vodi v samostojnost |
| Uti possidetis iuris | meje držav se ne smejo spreminjati z aneksijo |
| Prohibition of force (UN Charter) | prepoved aneksije ozemlja s silo |
→ Slovenija je v skladu s 1. pravilom (samoodločba naroda v razpadajoči federaciji)
→ Krim krši 2. in 3. pravilo (nenadna sprememba meje + posedovanje s silo)
Zato pravniki mednarodnega prava rečejo:
Slovenija = “remedial secession / dissolution”
Krim = “annexation under force”
5. Celoten povzetek v dveh stavkih
Rusija zlorablja kosovski primer, ker se z njim lahko dela žrtev dvojnih meril.
Slovenije pa ne omenja, ker bi s tem priznala pravico do odcepitve tudi znotraj lastnega imperija in izgubila narativ o Krimu.
Uf, tebi se pa da. Kot odgovor pričakujem njegovo tipično mantro, ki se z vsebino tvojega teksta ne bo ukvarjala, ampak bo naprej gonil svoje kot pokvarjena plošča.
Torej po tvoje člen "Meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin." v bistvu pomeni, da se meje SFRJ lahko spreminjajo brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin. Bravo funkcionalna pismenost.
Saj praviš, da ustava ni bila kršena in se je Slovenija odcepila v skladu z ustavo.
Zdej pa še na ukrajinsko ustavo poglej tako "celovito"
Mednarodna komisija ni noben organ, ki bi lahko odrejal, katera pokrajina se sme odcepit in katera ne. Samoodločba ne pomeni da mednarodna komisija da dovoljenje. Sem tudi prepričan, da bi mednarodna komisija iz držav, ki so odcepitev Krima priznale, dale blagoslov.
Tole AI klobasanje posreduj še državam, (tudi iz EU), ki Kosova ne priznavajo kot samostojne države. Da Kosovo do božiča priznajo.
Že večkrat si dokazal, da si res ti funkcionalno nepismen... Kje pa piše da mednarodna komisija odreja katera pokrajina se sme odcepiti in katera ne? Niti nikjer ne piše da 5. člen exyu ustave ne velja. Tega nikoli ni noben trdil...Torej po tvoje člen "Meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin." v bistvu pomeni, da se meje SFRJ lahko spreminjajo brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin. Bravo funkcionalna pismenost.
Saj praviš, da ustava ni bila kršena in se je Slovenija odcepila v skladu z ustavo.
Zdej pa še na ukrajinsko ustavo poglej tako "celovito"
Mednarodna komisija ni noben organ, ki bi lahko odrejal, katera pokrajina se sme odcepit in katera ne. Samoodločba ne pomeni da mednarodna komisija da dovoljenje. Sem tudi prepričan, da bi mednarodna komisija iz držav, ki so odcepitev Krima priznale, dale blagoslov.
Tole AI klobasanje posreduj še državam, (tudi iz EU), ki Kosova ne priznavajo kot samostojne države. Da Kosovo do božiča priznajo.
Aha torej mednarodna komisija ne odreja, kdo se sme odcepiti in kdo ne. Zakaj pa potem omenjaš mednarodne komisije in mednarodne skupnosti (kaj sploh to je?
Kdo pa potem odreja? Parlament Krima, ki je odločil, da se odcepi? Ljudstvo, ki je na referendumu glasovalo za odcepitev? Slovenski parlament, ki je odločil, da se slo osamosvoji?
Če 5 čl ustave sfrj velja, ali je bil ta člen kršen, ko se je slovenija osamosvojila?
Jaz ti predlagam, da prebereš vse zgoraj napisano, morda še tudi kje drugje in ne bereš samo resnične medije, ker očitno to niso.
Zagotovo ne odreja rusija, katere države ali pokrajine si lahko prilasti. To in samo to je problem. Sicer pa imaš tudi o tem zgoraj vse napisano. Emocionalne trditve in razloge pustimo pri miru, nimajo veze z realnostjo, kot sam večkrat rad poudariš.
Torej konkretnega odgovora od tebe spet ne bo.
Zagotovo tudi kolektivni zahod ne odreja, ali se smejo katere pokrajine osamosvojiti ali h komu priključit. O tem odločajo ljudje v teh pokrajinah in njihovi izvoljeni predstavniki v njihovih parlamentih. In na Krimu so se odločiči k priključitvi Rusiji.
Pa vseeno rad omenjaš mednarodne komisije in mednarodno skupnost - seveda zate samo zahodna šteje.
Še enkrat. Če 5 čl ustave sfrj velja, ali je bil ta člen kršen, ko se je slovenija osamosvojila? DA/NE ?
Jaz sem ti dal precej konkreten odgovor, ampak če ga ti ne sprejmeš, ti pač ne morem pomagati. Katalonci so npr zelo dober primer, zelo si želijo na svoje, tudi referendum so imeli, a vejo, da bodo potem imeli več problemov, kot koristi. Pa jim privoščim it na svoje. Privoščim tudi Krimu, Dombasu in vsem, ki si to želijo, ampak ne z vojno. Smo v neki že močno civilizirani dobi, 21 stoletje teče, vojne niso odgovor na težave, diplomacija je. Na Krimu če bi torej zadevo speljali tako, kot se šika, bi jih zagotovo vsi podprli. pa niso naredili po črki zakona, šli so mimo vseh pravil, mednarodnih in humaniratnih standardov, kršili so vse kar je mogoče, zato je to kvečjemu odpadniška država in ne neka prosperojuča in legitimna. Če ti to sprejmeš, ali ne, vseeno je. Taka so dejstva. Ne šteje samo zahodna skupnosti in komisije ipd, Krim priznava samo rusija in še par drugih mizernih držav. Vsega skupaj jih je koliko, 10?
Še zadnjič, 5.čl exyu ustave je bil kršen (smo že napisali to, večkrat) , a v resnici nepomembno dejstvo, saj so bila hkrati kršena še vsaj druga dva ustavna člena do Slovenije. Poleg tega, je že med samim procesom prišlo do razpada exYU tako da ni nihče v bistvu uspel uveljavljati 5.čl. Da 5.čl sploh ni bil tako zelo pomemben, kot se tu sedaj ti emocionalno preteguješ na vse možne načine, govori že dejstvo, da exyu z miloševičem na čelu, tega člena sploh nikoli niso niti minimalno omenjali kot problematiko, niti se niso nanj med tem procesom razpada nikoli obešali. Malo kasneje že, a takrat je bilo že vse davno mimo. Kot zgoraj napisano, je bila exyu ustava kontradiktorna. Če kaj, potem moramo tle čestitat slovenski politiki in diplomatom in kdorkoli so že bili vpleteni, da so zadevo izeljali vrhunsko in brez napak. Dejansko so "nadmudrili" srbe, tako da se je kar kadilo. Nekaj kar srbi očitno še zdaj ne morete preboleti.