Vodušek za zapahi zaradi jemanja podkupnin
- Ustvarjalec teme MadMitch
- Začetni datum
Časi za prodajalce novic niso rožnati. Čedalje manj se lahko proda naročnikom (npr. naročenim na časopis) za denar. Zadovoljni smo z zastonj internetnimi novičkami in ostalih zastonj medijev. Seveda to ne pomeni, da tako izsiljevanje, če je resnično, podpiram.
Pojasnevalec iz rtvslo.si!
Mimogrede, preden zapadete v debato.
Vodušek je bil izpuščen iz pripora. To ne pomeni, da je bil oproščen očitanega mu kaznivega dejanja. To pomeni, da ne obstaja eden izmed taksativno naštetih razlogov, ki jih predpisuje zakon. Pripor je insitut s katerim se zagotavlja, da nekdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, preprosto povedano, ne pobegne. Razlogi so, da obstaja nevarnost a) da bo vplival na priče ali skril dokaze b) je begosumen, torej, da obstaja velika verjetnost, da bo zapustil državo (ker ima kam iti) in c) da bo ponovil kaznivo dejanje ali ga dokončal.
Tožilstvo v danem primeru je zatrjevalo, da obstaja ponovitvena nevarnost. Torej c.
Sodišče v svoji presoji ugotavlja le ali obstaja razlog, ki ga zatrjuje tožilstvo. Vodušek naj bi po podatkih medijev imel prijavljen "rezidenčni status" v nekem arabskem emiratu. To bi morda, naprimer, večalo verjetnost, da je begosumen (torej b). Vendar, kot rečeno, je tožilstvo zatrjevalo, da bo Vodušek, če bo na prostosti, skušal izsiljevati še naprej. Sodišče je te navedbe preverilo in, očitno, ugotovilo, da verjetnost te nevarnosti ni dovolj izkana, da bi ustrezala zakonskemu strandardu. Sodišče, glede na zakon, ne sme po uradni dolžnosti preverjati drugega pripornega razloga kot tistega, ki ga zatrjuje sodišče.
Tožilstvo pravi, da teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo
dejanje storjeno in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje,
okolje in razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne
okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovila kaznivo dejanje,
dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali storila kaznivo dejanje, s
katerim grozi. ZKP 201 člen, 1. odst. 3. tč.
Vodušek je predhodno nekaznovan, znan novinar za katerega del medijske javnosti trdi, da je žrtev konstrukta. Kaznivo dejanje je bilo naznanjeno s strani oškodovanca. Kar seveda vpliva na presojo o možnosti, da domnevni storilev kaznivo dejanje dokonča.
Še enkrat pa ponavljam, da gre pri priporu za ukrep, ki je ločen od presojanja o krivdi očitanega dejanja.
Mimogrede, preden zapadete v debato.
Vodušek je bil izpuščen iz pripora. To ne pomeni, da je bil oproščen očitanega mu kaznivega dejanja. To pomeni, da ne obstaja eden izmed taksativno naštetih razlogov, ki jih predpisuje zakon. Pripor je insitut s katerim se zagotavlja, da nekdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, preprosto povedano, ne pobegne. Razlogi so, da obstaja nevarnost a) da bo vplival na priče ali skril dokaze b) je begosumen, torej, da obstaja velika verjetnost, da bo zapustil državo (ker ima kam iti) in c) da bo ponovil kaznivo dejanje ali ga dokončal.
Tožilstvo v danem primeru je zatrjevalo, da obstaja ponovitvena nevarnost. Torej c.
Sodišče v svoji presoji ugotavlja le ali obstaja razlog, ki ga zatrjuje tožilstvo. Vodušek naj bi po podatkih medijev imel prijavljen "rezidenčni status" v nekem arabskem emiratu. To bi morda, naprimer, večalo verjetnost, da je begosumen (torej b). Vendar, kot rečeno, je tožilstvo zatrjevalo, da bo Vodušek, če bo na prostosti, skušal izsiljevati še naprej. Sodišče je te navedbe preverilo in, očitno, ugotovilo, da verjetnost te nevarnosti ni dovolj izkana, da bi ustrezala zakonskemu strandardu. Sodišče, glede na zakon, ne sme po uradni dolžnosti preverjati drugega pripornega razloga kot tistega, ki ga zatrjuje sodišče.
Tožilstvo pravi, da teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo
dejanje storjeno in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje,
okolje in razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne
okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovila kaznivo dejanje,
dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali storila kaznivo dejanje, s
katerim grozi. ZKP 201 člen, 1. odst. 3. tč.
Vodušek je predhodno nekaznovan, znan novinar za katerega del medijske javnosti trdi, da je žrtev konstrukta. Kaznivo dejanje je bilo naznanjeno s strani oškodovanca. Kar seveda vpliva na presojo o možnosti, da domnevni storilev kaznivo dejanje dokonča.
Še enkrat pa ponavljam, da gre pri priporu za ukrep, ki je ločen od presojanja o krivdi očitanega dejanja.
