Zanimivi so bili tudi boni. Za avto si dobil 40 litrov bonov na mesec, za moped pa 5 litrov.
Juga pa ne bila Juga, če ne bi bilo možno tudi goljufati na več načinov:
1. Mi smo za kmetijske potrebe dobili več bonov kot smo goriva v resnici kupili. Res je tudi takrat bilo gorivo resen strošek in smo še konja kdaj pognali namesto traktorja.
2. V podjetjih združenega dela so dobili bone za službene avte, kolikor so jih hoteli. Sistemsko se ni preverjalo, kje so ti boni končali.
3. Govorili so, da preko na Hrvaškem na eni bencinski točijo brez bonov. Gotovo ni bilo resne kontrole med prevzetimi boni na bencinski in prodanim gorivom. Nekaj odstotkov je šlo mimo tega sistema.
Sedaj veste, zakaj imamo v genih, da iščemo stranpoti in odstopanja od zakonodaje. Zakaj je za klenega Slovenca nesprejemljivo, da bi prav njegovo hitrost na cesti ugotavljali z radarjem. Predpis je ok zaradi drugih, samo nadzirati se ne sme preveč resno. Tako so nas cel čas šolali.