V Iranu se dogaja...Množični protesti proti Režimu...Morda pade oblast Ajatol

Uporabnik 8888 je napisal:

Ne nakladaj, več svoboščine je bilo. Res pa je Pahlavi bil močan nasprotnik komunistov in jih je spravljal v arest in pobijal. V Čilu pa je bilo tako malo žrtev ter velik gospodarski napredek, da je škoda omenjat to državico. Se vidi da sta ti Rus in mladina oprala piskr.

Klikni za razširitev

Uporabnik AndY1 je napisal:

Tebi pa se dogaja:

Military dictatorship of Chile - Wikipedia

en.wikipedia.org

Overall, the regime left over 3,000 dead or missing, tortured tens of thousands of prisoners,[2] and drove an estimated 200,000 Chileans into exile.[3] The dictatorship's effects on Chilean political and economic life continue to be felt.

Klikni za razširitev

Uporabnik 8888 je napisal:

Teb se dogaja, Tvoj Putin je samo v Čečeniji pobil na 10000 nedolžnih civilistov. Pinochet je nedolžen proti njemu, da ne rečem, kako so padali levaki, kar je tudi prav kar poglej kam so levaki pripeljali Venezuelo in kam je Pinochet Čile!

Klikni za razširitev

Čilu je po vrnitvi demokracije leta 1990 uspelo občutno in trajno zmanjšati revščino ter povečati sloj s srednje velikimi dohodki. Po aktualnih podatkih Nacionalnega inštituta za statistiko 50 odstotkov zaposlenih v državi zasluži manj kot 400.000 pesov (približno 480 evrov), povprečna plača na prebivalca znaša 573.964 pesov (približno 690 evrov), povprečna pokojnina za moške je 320.000 pesov (380 evrov), za ženske pa 192.000 pesov (230 evrov). Dohodek, večji od treh milijonov pesov (okoli 4000 evrov), ima le 1,7 odstotka Čilencev. Če ne štejemo stroškov šolanja otrok in stroškov za zdravstvene storitve, so cene osnovnih življenjskih dobrin v Čilu približno take kot v Sloveniji, zato ne preseneča, da v Čilu vsi dohodkovni razredi, razen najvišjega, porabijo več, kot zaslužijo. Razlike pokrivajo s krediti, ki jih lahko pridobijo kjerkoli in kadarkoli. Po ocenah omenjenega inštituta je zadolženost gospodinjstva na letni ravni povprečno 7- do 8-krat večja od njegovih zaslužkov.

Nižji srednji oziroma prekarni srednji sloj praktično nima dostopa do socialne pomoči, ker sistem tega ne dovoljuje. Stroški socialnih storitev in oskrbe so visoki, njihova kakovost in dostopnost sta odvisni od plačilne sposobnosti slehernika, kar ustvarja veliko družbeno neenakost. To nazorno prikazuje stanje zdravstvenih storitev: večina prebivalstva (78 odstotkov) uporablja javni zdravstveni sistem, toda brezplačnega zdravstvenega varstva so deležni le posamezniki brez dohodkov in tisti, ki mesečno zaslužijo manj kot 250.000 pesov (300 evrov), ter prejemniki osnovne solidarnostne pokojnine. Preostali del uporabnikov javnega zdravstvenega sistema, tudi tisti z minimalno plačo, morajo stroške zdravljenja v celoti pokrivati sami. Zdravila so v vseh primerih plačljiva, tudi ko gre za akutne bolezni.

V čilskem srednjem sloju se je v zadnjem desetletju nakopičilo ogromno frustracij, predvsem zaradi prekarnosti in neenakosti, ki ga spremlja in ugonablja na vsakem koraku. Poleg neenakih možnosti pri dostopu in kakovosti zdravstvenih storitev se spoprijema še z zasebnimi pokojninskimi skladi, od katerih nazadnje prejemajo pokojnine, s katerimi ni mogoče dostojno preživeti. Plačljivo je vse, tudi šolanje na vseh stopnjah. Revnim družinam, ki si tega ne morejo privoščiti, preostane le to, da se otrok zadolži in po končanem šolanju še dve desetletji ali tri odplačuje kredit. Ob tem se družine soočajo z dejstvom, da njihovi otroci nimajo nobene možnosti študija na univerzah, če niso obiskovali šol, ki so zasebne. Spremembe v izobraževalnem sistemu, ki je ocenjen za najslabšega med državami članicami OECD, je v zadnjem desetletju terjalo že več generacij srednješolske mladine, a vselej neuspešno.

Klikni za razširitev