Zanimivo, kakšne cilje v življenju imate nekateri. UTD za avto, vikend na morju.. daleč od tega smo, da bi bili zreli za kaj takega.
UTD izgleda zanimivo, ker si mnogi predstavljajo, da bo to dodatek k obstoječim ugodnostim. Vendar bi le-ta lahko nadomestil obstoječe ugodnosti države, naprimer brezplačen / cenejši vrtec, subvencionirano študentsko prehrano, neplačevanje RTV prispevka, ... Torej po novem bi nekateri dobili denar, katerega del bi porabili za plačevanje stvari, ki jim jih doslej ni bilo potrebno oziroma so plačevali manj kot ostali.
univerzálen -lna -o prid. (ȃ)
- 1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno: vrednote imajo univerzalen pomen; univerzalna veljavnost zakonov splošna
// univerzalne lastnosti; univerzalna resnica- 2. ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam: univerzalna kultura, znanost; imeti univerzalno znanje / univerzalna organizacija / univerzalno doživljanje umetnosti
- 3. ki je primeren, uporaben za različne namene, vsestranski: les je univerzalna surovina; univerzalno lepilo; univerzalna čistilna sredstva; univerzalno zdravilo / univerzalni ključi, stroji; punčka je za deklice univerzalna igrača / univerzalni leksikon; univerzalne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev
// kraj se je razvil v univerzalno smučarsko središče
// ki velja za več različnih stvari: univerzalno pravilo- 4. ki ima veliko različnih dobrih lastnosti, sposobnosti: postal je univerzalen poznavalec literature; ekspr. ta človek je pa res univerzalen
♦ filoz. univerzalno načelo načelo, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim; jur. univerzalno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti, vesoljno nasledstvo; mat. univerzalna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale
- univerzálno prisl.: univerzalno razgledan in izobražen človek
Saj to že imamo. Temu rečejo vavčerjiUTD izgleda zanimivo, ker si mnogi predstavljajo, da bo to dodatek k obstoječim ugodnostim. Vendar bi le-ta lahko nadomestil obstoječe ugodnosti države, naprimer brezplačen / cenejši vrtec, subvencionirano študentsko prehrano, neplačevanje RTV prispevka, ... Torej po novem bi nekateri dobili denar, katerega del bi porabili za plačevanje stvari, ki jim jih doslej ni bilo potrebno oziroma so plačevali manj kot ostali.
Napisal sem realno varianto, da dobimo UTD. Ostalo so utopične variante. 300 x 12 x 2.000.000 je 7,2 milijardi €. Slovenski proračun pa je 10 milijard. Socialna varnost v njem je trenutno cca 1 milijarda.
Marsikaj bi morali ukiniti, če bi želeli imeti UTD.
Ja otroške doklade in subvencijo za vrtec potem štipendije...se hitro nabere.bluziš, samo levico moreš volit pa bo vse
Ideja je uresničljiva na tak način, kot sem poenostavljeno že napisal in pri tem imel v mislih prav izračune dr. Korošec. Za tiste, ki sami pridobijo več denarja kot je UTD (zaposleni, upokojenci), se ne spremeni nič, zaradi tega nimajo več denarja.Saj vem, da vir za večino ni relevanten, prav tako ne predlagateljica/intervjuvanka - konec koncev je ženska, pa še dr.: Valerija Korošec, ki je sicer zaposlena na Uradu za makroekonomske analize in razvoj RS, raziskovanju možnosti uvedbe UTD pa se intenzivno posveča v svojem prostem času, je s somišljeniki predstavila idejo v vseh političnih strankah razen v SDS, a je tam Romana Tomc v enem od intervjujev v predsedniški kampanji povedala, da je strokovnjakinja za UTD.
To da OECD pravi, da je ideja uresničljiva, lahko mirno zanemarite, saj so tam sami Rokfelerji in Soroši.
Redno plaani zaposleni in upokojenci ob koncu meseca zaradi UTD ne bi imeli ve denarja v denarnici kot v primeru dosedanjih izplail, prav tako pa se zaradi njih javna poraba ne bo spremenila, kajti v sistemu UTD država za zaposlene preko DURS-a izplaa del plae v višini UTD samo za 'za vsak primer', e sluajno plaa ni bila izplaana pravoasno ali v zadostni višini, vendar si kasneje to država 'obrauna' in poskrbi za izterjavo v skladu s svojimi pravili. Izplaan UTD in DURS-u nakazana glavarina v višini UTD se namre upošteva pri letnem obraunu dohodnine. V bistvu gre samo za obrnjeno razliico negativne dohodnine: tam posamezniku najprej odtegnejo dohodnino, ob letnem obraunu dohodnine pa mu vrnejo 'preve' odtegnjene dohodnine (npr. glede na oceno eksistennega minimuma). Toda sistem negativne dohodnine ima napako, da ne pomaga ljudem, ki nimajo dohodka; njim namre ne moreš ni vzeti, da bi jim potem vrnil. Sistem UTD je ravno obraten, vsakemu nakaže UTD, jemati pa zane tam, kjer dohodki presegajo nivo UTD.
Nasprotno. Pokazal je rahlo pozitivne rezultate.Ali ni poskusni UTD na Finskem klavrno propadel, ker se ljudem, ki so ga dobivali, ni več ljubilo delati?