Umetna sladila... Stevia ?
- Ustvarjalec teme pumaX
- Začetni datum
Če je gospa tako daleč, da potrebuje injekcije inzulina naj kar pozabi na sladkor. Stevia je odlična rešitev. No, bi bila, če bi se pri nas dalo dobiti izolat. Ker sušiti liste in jih (semlete) dajati v hrano ni najbolj zabavno. Še prej pa je treba rastlino vzgojiti ...
Sicer pa (prenešeno od drugod):
Spoznajmo boljša sladila
Sadni sladkor
Fruktoza ali sadni sladkor ima najnižji glikemični indeks, zaradi česar je najmanj obremenilen za našo trebušno slinavko. Mnogi zmotno menijo, da beseda sadni sladkor pomeni, da je fruktoza pridobljena iz sadja. To v večini primerov ne drži. Gre za obliko sladkorja, ki je sicer pogosta v sadju, vendar jo najdemo tudi drugje. Fruktoza, ki jo kupujemo v trgovinah, je praviloma pridobljena iz koruze, zato je pomembno preveriti, da gre za koruzo, ki ni gensko spremenjena.
Sadni sladkor v svoji čisti obliki najdemo v sadju, koncentriranih sadnih sokovih ali naravnih sadnih sirupih (brez dodatkov, seveda).
Okus fruktoze je le malo drugačen od belega sladkorja, vendar nekatere moti vsaka sprememba okusa. Fruktozo lahko neboleče vpeljete v domačo kuhinjo ali pisarno na naslednji način: prvi teden v skodelico za sladkor zmešajte 1/3 fruktoze in 2/3 belega sladkorja. Naslednji teden dvignite delež fruktoze na 2/3. Tretji teden pa lahko postrežete samo fruktozo in vsi bodo svojo kavo, čaj in napitke sladkali na veliko bolj zdrav način, ne da bi opazili spremembo v okusu.
Fruktozo lahko uporabljate pri pripravi sladic skoraj enako kot beli sladkor.
Nekaj navodil si je kljub vsemu treba zapomniti:
Fruktoza je bolj sladka kot beli sladkor. Namesto pet žlic belega sladkorja uporabite štiri žlice fruktoze. Pri kuhanih sladicah ni omejitve (pudingi, premazi, džemi, kompoti itd.). Pri sladicah, ki jih pečemo in pri katerih je v masi več kot 1/3 sladkorja, fruktoza ni primerna. Njena točka taljenja je nižja od točke sladkorja in zato lahko karamelizira (pecivo postane trdo in rjave barve). To pa lahko izkoristite pri peki palačink. Če boste v testo dodali nekaj fruktoze, bodo palačinke bolj hrustljave.
Najboljši so tekoči sladkorji
Mnoge šole zdrave prehrane učijo, da so edine sprejemljive oblike sladkorja takšne, ki niso kristalizirane. V naravi je sladkor vedno v tekoči obliki (v sadju ali v naravnih sirupih), zato se med najbolj zdrava sladila uvrščajo tista, ki iz narave le prevzamejo ta sladkor v naravni obliki.
Takšna sladila so javorjev, palmov in agavin sirup ter zgoščeni jabolčni in hruškov sok. (Pozor: v to skupino nikakor ne sodijo umetna sladila, ki jih prav tako ponujajo v tekoči obliki!)
Javorjev sirup je najboljši dokaz narave, da sladkor ni nujno greh. Je bogat z minerali in očiščujoče deluje na organizem. Slaba novica pri naravnih sirupih je le njihova cena, vendar procesa pridobivanja sirupov nikakor ne moremo primerjati z masovno proizvodnjo sladkorja.
Javorjev sirup pridobivajo iz soka javorjevih dreves, ki morajo biti stara med 40 in 80 let. Sezona se začne, ko nočne temperature padejo pod 0 oC, kar je v Kanadi med novembrom in marcem. Iz enega drevesa od štiri do šest tednov črpajo sok, ki vsebuje le 3 % sladkorja. Šele po 72 urah kuhanja dobi sirup želenih 64 % sladkorja. Iz enega drevesa na leto načrpajo okrog 40 litrov soka, kar omogoči pridobivanje le enega litra sirupa. Po videzu in okusu pa sirup delimo na štiri kategorije. GRAD AA je najsvetlejše barve in najblažjega okusa. GRAD A, ki ga dobite v naših trgovinah, je temnejši in močnejšega okusa. Grad B je še temnejši in še močnejšega okusa. GRAD C pa je po okusu in videzu podoben temni melasi. To izjemno okusno sladilo je tudi bogat vir magnezija in selena. Zaradi njegove cene je najbolje, da ga dodajate sladicam, kot so palačinke, sadne solate, sladoledi ali kuhane žitne jedi. Odličen je tudi v domačih piškotih. Enako kot agavin sirup ima tretjino manj ogljikovih hidratov in tretjino nižji glikemični indeks od belega sladkorja.
Agavin sirup pridobivajo iz rastlin agave, starih med osem in deset let. To je eno od redkih naravnih sladil, ki v telesu deluje bazično, kar pomeni, da nas ne zakisa. Ena čajna žlica agavinega sirupa je enako sladka kot ena žlica sladkorja. Njegov glikemični indeks je za tretjino manjši od belega sladkorja, obenem pa daje enako sladkost in tretjino manj ogljikovih hidratov. Je zelo dobrega okusa, kot raztopljen sladkor z nekaj limone, in se zato dobro ujema s skoraj vsemi sladicami brez omejitev. Lahko ga dodate povsod, kjer ste do zdaj uporabljali sladkor. Če delate biskvite z jajci, ga lahko stepete z beljaki. Kljub temu, da »sneg« ne bo tako trd kot ponavadi, bo biskvit enako uspel. Ker vsebuje nekaj kisline, ni uporaben le pri pudingih ali kavi z mlekom, saj lahko sesiri mleko.
Melasa je temen, gost sirup, po videzu podoben medu, in je stranski produkt pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa. Je prava zakladnica hranilnih snovi (vsebuje magnezij, železo, baker in mangan ter vitamine skupine B). V eni žlici melase je trikrat več železa kot v jajcu in več kalcija kot v kozarcu mleka.
Tudi pri melasi obstaja več vrst. Najbolj zdrava je tista najtemnejša, ki je rahlo grenkega okusa. Svetla melasa je bolj sladka, vendar manj bogata z vsemi navedenimi vitamini in minerali. Zaradi veliko rudnin je to eno izmed redkih sladil, ki vas ne zakisa. Melasa se odlično ujame s kislimi okusi (npr. pomaranče, limone, šipkov čaj). Če jo dodajate v kuhane kaše, lahko uporabite naslednji trik. Jedi dodajte dve žlički melase in žličko čokolade v prahu (ali ustrezno količino temne čokolade). Melasa in čokolada se dobro ujemata in skupaj dajeta okus po grenki čokoladi. Tako bodo tudi otroci pojedli zdrob ali ovseno kašo s »čokolado«. Ovsene kosmiče lahko skuhate tudi na vodi in jim dodate pomarančni sok ter žlico melase. Ta kombinacija se odlično obnese.
Na policah z zdravo prehrano vse pogosteje najdemo tudi rižev in ječmenov slad. Pridobivajo ju z vrenjem riževih (brez glutena) oziroma ječmenovih zrn. Če ob sladu ne želite uživati še kemije, s katero so žita danes obdelana, izbirajte slad iz ekološke pridelave.
Zgoščeni jabolčni ali hruškov sok je cenovno najbolj ugodna alternativa sladkorju. Ima okus po sadju, iz katerega je pridobljen. Dejansko je to sok, ki mu je odvzet delež vode. Iz osmih litrov jabolčnega soka tako pridobijo en liter zgoščenega soka. Če ga zmešate z osmimi decilitri vode, boste imeli naravni jabolčni ali hruškov sok. Zgoščenega lahko dodajate sladicam namesto sladkorja. Tri žlice zgoščenega soka so po sladkosti enake dvema žlicama sladkorja. Idealno se poda vsem sladicam, v katerih uporabljamo sadje (jabolčni zavitki, pite, sadne rezine itd.).
Sicer pa (prenešeno od drugod):
Spoznajmo boljša sladila
Sadni sladkor
Fruktoza ali sadni sladkor ima najnižji glikemični indeks, zaradi česar je najmanj obremenilen za našo trebušno slinavko. Mnogi zmotno menijo, da beseda sadni sladkor pomeni, da je fruktoza pridobljena iz sadja. To v večini primerov ne drži. Gre za obliko sladkorja, ki je sicer pogosta v sadju, vendar jo najdemo tudi drugje. Fruktoza, ki jo kupujemo v trgovinah, je praviloma pridobljena iz koruze, zato je pomembno preveriti, da gre za koruzo, ki ni gensko spremenjena.
Sadni sladkor v svoji čisti obliki najdemo v sadju, koncentriranih sadnih sokovih ali naravnih sadnih sirupih (brez dodatkov, seveda).
Okus fruktoze je le malo drugačen od belega sladkorja, vendar nekatere moti vsaka sprememba okusa. Fruktozo lahko neboleče vpeljete v domačo kuhinjo ali pisarno na naslednji način: prvi teden v skodelico za sladkor zmešajte 1/3 fruktoze in 2/3 belega sladkorja. Naslednji teden dvignite delež fruktoze na 2/3. Tretji teden pa lahko postrežete samo fruktozo in vsi bodo svojo kavo, čaj in napitke sladkali na veliko bolj zdrav način, ne da bi opazili spremembo v okusu.
Fruktozo lahko uporabljate pri pripravi sladic skoraj enako kot beli sladkor.
Nekaj navodil si je kljub vsemu treba zapomniti:
Fruktoza je bolj sladka kot beli sladkor. Namesto pet žlic belega sladkorja uporabite štiri žlice fruktoze. Pri kuhanih sladicah ni omejitve (pudingi, premazi, džemi, kompoti itd.). Pri sladicah, ki jih pečemo in pri katerih je v masi več kot 1/3 sladkorja, fruktoza ni primerna. Njena točka taljenja je nižja od točke sladkorja in zato lahko karamelizira (pecivo postane trdo in rjave barve). To pa lahko izkoristite pri peki palačink. Če boste v testo dodali nekaj fruktoze, bodo palačinke bolj hrustljave.
Najboljši so tekoči sladkorji
Mnoge šole zdrave prehrane učijo, da so edine sprejemljive oblike sladkorja takšne, ki niso kristalizirane. V naravi je sladkor vedno v tekoči obliki (v sadju ali v naravnih sirupih), zato se med najbolj zdrava sladila uvrščajo tista, ki iz narave le prevzamejo ta sladkor v naravni obliki.
Takšna sladila so javorjev, palmov in agavin sirup ter zgoščeni jabolčni in hruškov sok. (Pozor: v to skupino nikakor ne sodijo umetna sladila, ki jih prav tako ponujajo v tekoči obliki!)
Javorjev sirup je najboljši dokaz narave, da sladkor ni nujno greh. Je bogat z minerali in očiščujoče deluje na organizem. Slaba novica pri naravnih sirupih je le njihova cena, vendar procesa pridobivanja sirupov nikakor ne moremo primerjati z masovno proizvodnjo sladkorja.
Javorjev sirup pridobivajo iz soka javorjevih dreves, ki morajo biti stara med 40 in 80 let. Sezona se začne, ko nočne temperature padejo pod 0 oC, kar je v Kanadi med novembrom in marcem. Iz enega drevesa od štiri do šest tednov črpajo sok, ki vsebuje le 3 % sladkorja. Šele po 72 urah kuhanja dobi sirup želenih 64 % sladkorja. Iz enega drevesa na leto načrpajo okrog 40 litrov soka, kar omogoči pridobivanje le enega litra sirupa. Po videzu in okusu pa sirup delimo na štiri kategorije. GRAD AA je najsvetlejše barve in najblažjega okusa. GRAD A, ki ga dobite v naših trgovinah, je temnejši in močnejšega okusa. Grad B je še temnejši in še močnejšega okusa. GRAD C pa je po okusu in videzu podoben temni melasi. To izjemno okusno sladilo je tudi bogat vir magnezija in selena. Zaradi njegove cene je najbolje, da ga dodajate sladicam, kot so palačinke, sadne solate, sladoledi ali kuhane žitne jedi. Odličen je tudi v domačih piškotih. Enako kot agavin sirup ima tretjino manj ogljikovih hidratov in tretjino nižji glikemični indeks od belega sladkorja.
Agavin sirup pridobivajo iz rastlin agave, starih med osem in deset let. To je eno od redkih naravnih sladil, ki v telesu deluje bazično, kar pomeni, da nas ne zakisa. Ena čajna žlica agavinega sirupa je enako sladka kot ena žlica sladkorja. Njegov glikemični indeks je za tretjino manjši od belega sladkorja, obenem pa daje enako sladkost in tretjino manj ogljikovih hidratov. Je zelo dobrega okusa, kot raztopljen sladkor z nekaj limone, in se zato dobro ujema s skoraj vsemi sladicami brez omejitev. Lahko ga dodate povsod, kjer ste do zdaj uporabljali sladkor. Če delate biskvite z jajci, ga lahko stepete z beljaki. Kljub temu, da »sneg« ne bo tako trd kot ponavadi, bo biskvit enako uspel. Ker vsebuje nekaj kisline, ni uporaben le pri pudingih ali kavi z mlekom, saj lahko sesiri mleko.
Melasa je temen, gost sirup, po videzu podoben medu, in je stranski produkt pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa. Je prava zakladnica hranilnih snovi (vsebuje magnezij, železo, baker in mangan ter vitamine skupine B). V eni žlici melase je trikrat več železa kot v jajcu in več kalcija kot v kozarcu mleka.
Tudi pri melasi obstaja več vrst. Najbolj zdrava je tista najtemnejša, ki je rahlo grenkega okusa. Svetla melasa je bolj sladka, vendar manj bogata z vsemi navedenimi vitamini in minerali. Zaradi veliko rudnin je to eno izmed redkih sladil, ki vas ne zakisa. Melasa se odlično ujame s kislimi okusi (npr. pomaranče, limone, šipkov čaj). Če jo dodajate v kuhane kaše, lahko uporabite naslednji trik. Jedi dodajte dve žlički melase in žličko čokolade v prahu (ali ustrezno količino temne čokolade). Melasa in čokolada se dobro ujemata in skupaj dajeta okus po grenki čokoladi. Tako bodo tudi otroci pojedli zdrob ali ovseno kašo s »čokolado«. Ovsene kosmiče lahko skuhate tudi na vodi in jim dodate pomarančni sok ter žlico melase. Ta kombinacija se odlično obnese.
Na policah z zdravo prehrano vse pogosteje najdemo tudi rižev in ječmenov slad. Pridobivajo ju z vrenjem riževih (brez glutena) oziroma ječmenovih zrn. Če ob sladu ne želite uživati še kemije, s katero so žita danes obdelana, izbirajte slad iz ekološke pridelave.
Zgoščeni jabolčni ali hruškov sok je cenovno najbolj ugodna alternativa sladkorju. Ima okus po sadju, iz katerega je pridobljen. Dejansko je to sok, ki mu je odvzet delež vode. Iz osmih litrov jabolčnega soka tako pridobijo en liter zgoščenega soka. Če ga zmešate z osmimi decilitri vode, boste imeli naravni jabolčni ali hruškov sok. Zgoščenega lahko dodajate sladicam namesto sladkorja. Tri žlice zgoščenega soka so po sladkosti enake dvema žlicama sladkorja. Idealno se poda vsem sladicam, v katerih uporabljamo sadje (jabolčni zavitki, pite, sadne rezine itd.).
Nazadnje urejeno:
Daj mi ogovori na par preprostih vprašanj:
-za koliko se spremeni pH moje krvi, če pojem žlico sladkorja
-kakšna razlika, kar se tiče sladkorja je med javorovim sirupom in sladkorjem (oboje je saharoza)
-zakaj je sladkor raztopljen v malce vode bolj zdrav, kot tisti, ki ni.
-za koliko se spremeni pH moje krvi, če pojem žlico sladkorja
-kakšna razlika, kar se tiče sladkorja je med javorovim sirupom in sladkorjem (oboje je saharoza)
-zakaj je sladkor raztopljen v malce vode bolj zdrav, kot tisti, ki ni.
Zmotno je spoznanje da je pri diabetikih tako blazno pomembno sladilo. Bolj kot sladkor/fruktoza itd itd, je pomembna shema prehranjevanja ter kontinuiranost majhnih obrokov.
Vecina smatra da se je treba paziti sladkih stvari in sladkarij, nato pa se zažirajo v salvah.
Vecina smatra da se je treba paziti sladkih stvari in sladkarij, nato pa se zažirajo v salvah.
pH krvi se ti ne bo spremenil nič. Boš pa ostal brez par mineralov, ki so potrebni za presnovo in nevtralizacijo te žlice cukra. Nič narobe, če ni ta žlica cukra na vsake pol ure ...
Ni vsak cuker saharoza. Niti ni saharoza najbolj sladka od cukrov.
Res je, da je v npr. javorjevem sirupu poleg vode (ne mislit, da je ta voda enaka tisti iz pipe; pod pogojem da je voda v sirupu dejansko pripuščena iz drevesa) in ostalih par dobrot tudi saharoza. Hec je ravno v teh par dobrotah. Ker gre za zgoščen izloček drevesa, je ta poln mineralov, ki so potrebni za presnovo cukra. Narava ima to čudovito lastnost, da hrano zapakira in nam jo pošlje v paketu. vse kar telo potrebuje je v naravni hrani. Ker pa se mi igramo, jo rafiniramo in odstranjujemo "moteče" elemente imamo kar pač imamo. Inzulinski šoki po vsakem obroku so recimo eden od teh "imamo kar imamo" .
(pa ne me zdaj vlečt za jezik in zahtevat od mene da ti naštejem krebsov cikel, ker sem ga pozabil en teden po izpitu iz biokemije
)
Ni vsak cuker saharoza. Niti ni saharoza najbolj sladka od cukrov.
Res je, da je v npr. javorjevem sirupu poleg vode (ne mislit, da je ta voda enaka tisti iz pipe; pod pogojem da je voda v sirupu dejansko pripuščena iz drevesa) in ostalih par dobrot tudi saharoza. Hec je ravno v teh par dobrotah. Ker gre za zgoščen izloček drevesa, je ta poln mineralov, ki so potrebni za presnovo cukra. Narava ima to čudovito lastnost, da hrano zapakira in nam jo pošlje v paketu. vse kar telo potrebuje je v naravni hrani. Ker pa se mi igramo, jo rafiniramo in odstranjujemo "moteče" elemente imamo kar pač imamo. Inzulinski šoki po vsakem obroku so recimo eden od teh "imamo kar imamo" .
(pa ne me zdaj vlečt za jezik in zahtevat od mene da ti naštejem krebsov cikel, ker sem ga pozabil en teden po izpitu iz biokemije
Pišeš, da sladkor zakisa telo, agavin sirup deluje bazično?!? Pišeš, da voda ni enaka vodi. OK, tu bi se še strinjal, da se ločiti podtalnico od deževnice na podlagi izotopskega razmerja kisikov. Ampak dvomim, da si imel to v mislih. Potem bluziš o nekih mineralih, ki jih izgubljaš s presnovo sladkorja in nevtraliazcijo?!? Pišeš o tem, da je "naraven" sladkor v raztopljeni obliki. Ne vem, jaz nikoli ne jem kristalov sladkorja ker se mi, če ne drugače, raztopijo v slini....
Skratka, vsa skupaj zgleda kot kakšno poceni new age spuščanje megle
Skratka, vsa skupaj zgleda kot kakšno poceni new age spuščanje megle
Jp, sladkorji zakisujejo telo. Dejstvo pa če je to zate njuejdž ali pa kaj drugega.
Voda ni enaka vodi in ne, s tem ne mislim na deževnico ali pa podtalnico. Živo se spominjam primera iz predavanj o prehrani živali (jp, kmet sem kaj češ), ko so naredili raziskavo in označili vodo v pesi. To peso so potem krmili govedu in sledili njeni poti med presnovo. Ugotovili so, da je organizem najprej porabil vso vodo iz pese, šele potem je začel uporabljati vodo, ki jo je žival dobila z napajanjem. Presenetljivo? Za nekoga ki pozna osnove biokemije ne bi smelo biti ...
Minerali, ki so potrebni za presnovo (in nekaj vitaminov); ni zraslo na mojem zelniku, tako kot čtivo čez katerega se pritožuješ ni:
"Vitamini skupine B (B1, B2, B6, niacin, pantotenska kislina, biotin) - Telesu pomagajo, da hrano pretvori v energijo, ki jo potrebuje za normalno delovanje.
Cink (Zn) - Sodeluje pri presnovi sladkorja. Dokazana je povezava med pomanjkanjem cinka in debelostjo pri otrocih."
Vem pa, da v presnovi sodelujejo vsaj še vitamin C, krom, kalcij in železo ...
Magnezij (Mg) - Pomemben pri prenosu sladkorja v krvi, pri delovanju inzulina in pri zniževanju glukoze v krvi.
Naraven sladkor JE raztopljen, se ti ne zdi?! To sicer nima kakšnega posebnega vpliva na telo, razen če je voda v kateri je sladkor raztoplejn rastlinskega izvora. Kar je, če so produkti izvlečki rastlin. Zaplete se pri določenih proizvajalcih agavinega sirupa, ki svoj proizvod naredijo iz vodovodne vode in glukoznofruktoznega sirupa - proizvod sladkorne industrije, ki je ponavadi narejen iz koruznega škroba.
Aja, zakisovanje se začne že v želodcu (sladkor in na sploh škrobna živila sprožijo poplavo solne kisline, ki jo mora potem v dvanajsterniku nevtralizirati soda - ode natrij ut tri pm.), nadaljuje pa se naprej v črevesju, ko se ruzaradi tega ruši mikroflora. Če pretiravaš seveda ..
Mimogrede, slaven si - tale tvoj odziv je našel stric gugl
Voda ni enaka vodi in ne, s tem ne mislim na deževnico ali pa podtalnico. Živo se spominjam primera iz predavanj o prehrani živali (jp, kmet sem kaj češ), ko so naredili raziskavo in označili vodo v pesi. To peso so potem krmili govedu in sledili njeni poti med presnovo. Ugotovili so, da je organizem najprej porabil vso vodo iz pese, šele potem je začel uporabljati vodo, ki jo je žival dobila z napajanjem. Presenetljivo? Za nekoga ki pozna osnove biokemije ne bi smelo biti ...
Minerali, ki so potrebni za presnovo (in nekaj vitaminov); ni zraslo na mojem zelniku, tako kot čtivo čez katerega se pritožuješ ni:
"Vitamini skupine B (B1, B2, B6, niacin, pantotenska kislina, biotin) - Telesu pomagajo, da hrano pretvori v energijo, ki jo potrebuje za normalno delovanje.
Cink (Zn) - Sodeluje pri presnovi sladkorja. Dokazana je povezava med pomanjkanjem cinka in debelostjo pri otrocih."
Vem pa, da v presnovi sodelujejo vsaj še vitamin C, krom, kalcij in železo ...
Magnezij (Mg) - Pomemben pri prenosu sladkorja v krvi, pri delovanju inzulina in pri zniževanju glukoze v krvi.
Naraven sladkor JE raztopljen, se ti ne zdi?! To sicer nima kakšnega posebnega vpliva na telo, razen če je voda v kateri je sladkor raztoplejn rastlinskega izvora. Kar je, če so produkti izvlečki rastlin. Zaplete se pri določenih proizvajalcih agavinega sirupa, ki svoj proizvod naredijo iz vodovodne vode in glukoznofruktoznega sirupa - proizvod sladkorne industrije, ki je ponavadi narejen iz koruznega škroba.
Aja, zakisovanje se začne že v želodcu (sladkor in na sploh škrobna živila sprožijo poplavo solne kisline, ki jo mora potem v dvanajsterniku nevtralizirati soda - ode natrij ut tri pm.), nadaljuje pa se naprej v črevesju, ko se ruzaradi tega ruši mikroflora. Če pretiravaš seveda ..
Mimogrede, slaven si - tale tvoj odziv je našel stric gugl
ksz...
Moj fotr je tudi diabetik (tip2), na insulinu. Kljub temu vsak večer popije v času žlico medu, brez hujših reakcij na nivo sladkorja.
Doma ravno tako pečemo pecivo: štrudl je osladkan samo z naravnim sladkorjem, ki ga vsebujejo jabolka (torej ga ne dodam nič, niti vanilinega ne), puding je brez sladkorja, v ovsene piškote dodam žlico javorovega sirupa, edino potica je malo bolj sladkorno obilna, ampak vseeno ne toliko, kot piše v receptu.
Hočem reči, da se da tudi brez sladkanja... prva dva tedna sta huda (preizkušeno na lastni koži, imam vsako leto sladkorni post od pusta do velike noči), potem pa se navadiš. Ko daš prvo sladko stvar v usta, je res nagravžno sladka, ampak kaj, ko se spet hitro navadiš
Moj fotr je tudi diabetik (tip2), na insulinu. Kljub temu vsak večer popije v času žlico medu, brez hujših reakcij na nivo sladkorja.
Doma ravno tako pečemo pecivo: štrudl je osladkan samo z naravnim sladkorjem, ki ga vsebujejo jabolka (torej ga ne dodam nič, niti vanilinega ne), puding je brez sladkorja, v ovsene piškote dodam žlico javorovega sirupa, edino potica je malo bolj sladkorno obilna, ampak vseeno ne toliko, kot piše v receptu.
Hočem reči, da se da tudi brez sladkanja... prva dva tedna sta huda (preizkušeno na lastni koži, imam vsako leto sladkorni post od pusta do velike noči), potem pa se navadiš. Ko daš prvo sladko stvar v usta, je res nagravžno sladka, ampak kaj, ko se spet hitro navadiš
Citat:
Uporabnik SamSvoj pravi:
Jp, sladkorji zakisujejo telo. Dejstvo pa če je to zate njuejdž ali pa kaj drugega.
Voda ni enaka vodi in ne, s tem ne mislim na deževnico ali pa podtalnico. Živo se spominjam primera iz predavanj o prehrani živali (jp, kmet sem kaj češ), ko so naredili raziskavo in označili vodo v pesi. To peso so potem krmili govedu in sledili njeni poti med presnovo. Ugotovili so, da je organizem najprej porabil vso vodo iz pese, šele potem je začel uporabljati vodo, ki jo je žival dobila z napajanjem. Presenetljivo? Za nekoga ki pozna osnove biokemije ne bi smelo biti ...
Minerali, ki so potrebni za presnovo (in nekaj vitaminov); ni zraslo na mojem zelniku, tako kot čtivo čez katerega se pritožuješ ni:
"Vitamini skupine B (B1, B2, B6, niacin, pantotenska kislina, biotin) - Telesu pomagajo, da hrano pretvori v energijo, ki jo potrebuje za normalno delovanje.
Cink (Zn) - Sodeluje pri presnovi sladkorja. Dokazana je povezava med pomanjkanjem cinka in debelostjo pri otrocih."
Vem pa, da v presnovi sodelujejo vsaj še vitamin C, krom, kalcij in železo ...
Magnezij (Mg) - Pomemben pri prenosu sladkorja v krvi, pri delovanju inzulina in pri zniževanju glukoze v krvi.
Naraven sladkor JE raztopljen, se ti ne zdi?! To sicer nima kakšnega posebnega vpliva na telo, razen če je voda v kateri je sladkor raztoplejn rastlinskega izvora. Kar je, če so produkti izvlečki rastlin. Zaplete se pri določenih proizvajalcih agavinega sirupa, ki svoj proizvod naredijo iz vodovodne vode in glukoznofruktoznega sirupa - proizvod sladkorne industrije, ki je ponavadi narejen iz koruznega škroba.
Aja, zakisovanje se začne že v želodcu (sladkor in na sploh škrobna živila sprožijo poplavo solne kisline, ki jo mora potem v dvanajsterniku nevtralizirati soda - ode natrij ut tri pm.), nadaljuje pa se naprej v črevesju, ko se ruzaradi tega ruši mikroflora. Če pretiravaš seveda ..
Mimogrede, slaven si - tale tvoj odziv je našel stric gugl
Večino tega kar si napisal je zbirka odlomkov reklam prodajalcev informiranih kozarcev, energijskih nalepk, zdrave soli in podobne navlake. S tistimi osnovami biokemije si se napačnega lotil - lahko uganeš zakaj
Trenutno mi pride namisel predvsem "Why do I waste my time on this stuff?"...
Jaz zaključujem, ti uporabljaj rastlinsko vodo in javorjevo saharozo, jaz pa bom ostal pri vodovodni vodi in saharozi iz pese
Samo res... a stenam govoriva?
Again:
Diabetes tipa 1:
1. Jej, kar ti paše in kolikor ti paše, dokler imaš to odlično pokrito z insulinom. In s tem mislim vsak bonbon in vsako žlico sladkorja v kavi. To so ljudje, ki hodijo jest s kalkulatorjem v enem žepu in peresom za insulin v drugem!
Diabetes tipa 2:
1. Hujšaj, hujšaj, hujšaj do BMI pod 25. Če je sladkorna v začetni fazi, je to ena izmed redkih bolezni, ki jo boš s hujšanjem povsem pozdravil.
2. Če si na terapiji s tabletami, moraš precej paziti na to, kaj ješ, saj je trebušna slinavka že tako ali tako konkretno preobremenjena. Poleg tega itak glej točno 1.
3. Če si na terapiji z insulinom, je to končna postaja. Trebušna slinavka je namreč povsem odpovedala. Velja enako kot za diabetes tipa 1, s tem da je tu začetno stanje huda že napredovala kronična bolezen in rezerve za morebitno poslabšanje ni veliko. Prizadete so žile in živci in ob nekomplianci je naslednja postaja rezanje prstov, stopala ali kar cele noge.
Ammmm ...., majhen popravek. Jernej ima prav kar se tiče agave. Jaz tudi. Kaj pa zdaj?
On ima prav ko gre za tipičnoindustrijsko prevaro, jaz pa ko gre za pravi naravni izvleček. Kako vedeti kaj je kaj? Najboljši pokazatelj je cena. Naravni izvleček ne more košttat 3 evre ...
Še malo čtiva (je na disketi - upam
)
On ima prav ko gre za tipičnoindustrijsko prevaro, jaz pa ko gre za pravi naravni izvleček. Kako vedeti kaj je kaj? Najboljši pokazatelj je cena. Naravni izvleček ne more košttat 3 evre ...
Še malo čtiva (je na disketi - upam
Nazadnje urejeno:
