Turki ubili komunistična ugrabitelja

S

stieber

čebinar
1. sep 2007
17.258
3
38
Murgle
...in talca, sicer tožilca, tudi.

A se samo meni zdi, da teli 'vzhodni' specialci pri svojih intervencijah sicer res likvidirajo ugrabitelje, praviloma pa nastradajo tudi talci - če se samo spomnimo rusije...gledališče ali kaj in šola v beslanu

No, tadva komunistična terorista (tega res že dolgo nismo videli, zadnji čas so bili v ospredju islamistični) iz Marksistične revolucionarne ljudske stranke (priznam, prvič slišim za to organizacijo) pač nista uspela z ugrabitvijo tožilca, tudi komunistični simboli, ki sta jih polepila po steni, jima niso nič kaj dosti pomagali

Klik
 
sajkek

sajkek

Guru
16. mar 2008
36.068
11.168
113
Ironično, takoj ko so včeraj po radiu objavili novico o zajetju talca, sem si mislil, spet dva ko bosta umrla za brezvez - no tokrat je skupil še talec. In res. Kaj se ta folk nič ne nauči iz prejšnih dogodkov. Da še nobenga niso prišparali?
 
hermann

hermann

Guru
19. mar 2014
9.741
6.636
113
Citat:
Uporabnik stieber pravi:
A se samo meni zdi, da teli 'vzhodni' specialci pri svojih intervencijah sicer res likvidirajo ugrabitelje, praviloma pa nastradajo tudi talci - če se samo spomnimo rusije...gledališče ali kaj in šola v beslanu
Klikni za razširitev

na kratek rok je res videti kruto in brezbrižno, ampak dobijo pa prihodnji tepci kar močno sporočilo - ne bo nobenih pogajanj ali izpoilnjevanj zahtev in edino smrt bo zagotova
 
C

ceedevita

Majstr
24. jul 2009
6.901
114
63
štajerska
noso specialci nič krivi. Teroristi so vedno boljši. Ni več nekih amaterov , ki ne upajo uporabiti orožja.
Načeloma, specialci nimajo niti teoretičnih šans, da osvobodijo vse talce, kaj šele samo enega ali dva, če so teroristi koliko toliko dobri ( kar večinoma so )
 
D

darjan

Vulkanizer
13. sep 2007
53.288
7.056
113
kako pa jim je ratalo tam v franciji, pred kratkim, vseeno osvobodit kar zajetno število talcev, živih?
 
C

ceedevita

Majstr
24. jul 2009
6.901
114
63
štajerska
vseh niso. pa en sam je bil , če se ne motim - v trgovini. Ona druga dva sta bila brez talcev. Odvisno je tudi od same lokacije, talcev itd
in napisal sem VSEH , in preberi še 1x
 
D

darjan

Vulkanizer
13. sep 2007
53.288
7.056
113
vseh je seveda nemogoče, kaj je kdaj, v preteklosti sploh bilo?

Že če gledamo tisto reševanje talcev, ki jih je omenil OP, v eni ruski šoli (al nekje tam), se je končalo krvavo, pa je tega že veliko let.
 
C

ceedevita

Majstr
24. jul 2009
6.901
114
63
štajerska
resnično se ne spomnim. Se pa mi zdi, da je že bilo tako, da so v akciji osvobajanja samo teroristi popušili. Je pa razlika ali so na delu
recimo klasični bančni roparji, ali pa teroristi. Z roparji se recimo načeloma da pogajati, s teroristi pa praktično ne, ker so pripravljeni iti do konca
 
D

darjan

Vulkanizer
13. sep 2007
53.288
7.056
113
Je bila kdaj pri nas kakšna situacija s talci? takšna...resnejša...ne zgolj "domače nasilje"?
 
C

ceedevita

Majstr
24. jul 2009
6.901
114
63
štajerska
ne da bi se jaz spomnil. So bili neki teroristični napadi nekje v 70ih letih. Neka ugrabitev letala ne spomnim pa se ali "našega", ga pa je ugrabil nek hrvat, je bil v čuzi v zda enih 30 let , če ne več

PS
no sem tukaj našel nekaj več , če te slučajno zanima.. :

http://www.rtvslo.si/pda/?&c_mod=pda&op=blog&func=entry&id=60812&public=pub

Period posle Drugog svetskog rata pa do prve polovine osamdesetih godina bio je obeležen čestim terorističkim napadima u organizaciji emigrantskih organizacija na institucije SFRJ. Prema objavljenim podacima iz knjiga “Smrt je njihov zanat" (Politika, 1993. godina) i “Teroristi iz šeste kolone" (Borba, 1979), u tom periodu ubijeno je oko 20 gradjana SFRJ na radu u inostranstvu, ambasadora i službenika jugoslovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništava. U istom intervalu zabeleženo je 22 upada terorističkih grupa na teritoriju SFRJ, 87 eksplozija mina i bombi i 13 podmetnutih požara (u zemlji i inostranstvu, uglavnom u ambasadama i jugoslovenskim klubovima van zemlje). Pored toga, evidentirana su 62 oružana i fizička napada na jugoslovenske institucije i gradjane u kojima nije bilo žrtava, te četiri otmice aviona stranih kompanija od strane jugoslovenskih emigranata. Kao izvršioci pomenutih akata označene su, pre svih, emigrantske organizacije: Organizacija srpskih četnika Ravna gora, Hrvatsko revolucionarno bratstvo, Hrvatski narodni otpor Luburičevci, Zbor, Hrvatsko križarsko bratstvo, Tajna revolucionarna ustaška postrojba, Osvetnici Blajburga, Organizacija slovenačkih antikomunista, Srpski omladinski pokret otadžbine, Hrvatski oslobodilački pokret... Navodimo samo neke od karakterističnih akcija iz tog perioda.

1945 - upad na teritoriju Jugoslavije 20 terorista iz Italije na čelu s bivšim ustaškim oficirima Antom Moskovim i Josom Rukavinom

1946 - ubijen Vicko Glumčiæ, konzul Jugoslavije u Napulju. Kao izvršoci obeleženi četniæki emigranti

1947 - predvodjeni Božidarom Kavranom i Ljubom Milošem, u manjim grupama tokom ove i prethodne godine, ilegalno u SFRJ ubaæeno 85 hrvatskih terorista. Svi su 1948. osudjeni na smrtne i duže vremenske kazne

1957 - pripadnici Organizacije srpskih četnika Ravna Gora podmetnuli požar u jugoslovenskoj agenciji za informacije u Parizu. Naneta je materijalna šteta u visini 15 miliona francuskih franaka

1960 - fizički napad na zvanice prijema povodom Dana Republike u jugoslovenskoj ambasadi u Torontu. Istog dana bačena bomba s amonijakom u prostorije bioskopa za jugoslovenske gradjane

1961 - dvojica četniækih terorista, Novo Medenica i Bosko Benek, ubaæeni u SFRJ, ali su poginuli u obračunu s policijom

1962 - na Dan Republike izvršen oružani napad na ambasadu SFRJ prilikom koga je ubijen službenik Momčilo Popoviæ, a ranjen Stane Dovganc. Izvršioci iz organizacije Hrvatsko križarsko bratstvo, kasnije pravosnažno osudjeni u Jugoslaviji

1963 - ubačeni teroristi “Hrvatskog revolucionarnog bratstva" iz Australije podmetnuli eksploziv na pruzi Rijeka-Zagreb. Svi kasnije osudjeni na kazne od sedam do 14 godina zatvora.

1963 - uhapšen i osudjen u Mariboru Janez Toplišek, pripadnik emigrantske “Organizacije slovenačkih antikomunista"

1966 - u Stutgartu ubijen službenik jugoslovenskog konzulata Savo Milanoviæ. Atentator Franjo Goreta, pripadnik HRB, osudjen na osam godina zatvora.

1967 - 29. januara izvršene sinhronizovane diverzije tempiranim minama na šest jugoslovenskih diplomatskih predstavništava u SAD i Kanadi. Kao izvršioci identifikovani pripadnici četniæke emigracije.

1968 - 23. maja, od eksplozije dve mine na beogradskoj železničkoj stanici ranjeno 14 lica. Ivan Jeliæ, pripadnik HRB, osudjen na smrtnu kaznu zbog ovog akta.

1968 - eksplozija u bioskopu “20 oktobar" u Beogradu. Od posledica eksplozije jedno lice je poginulo, a 85 ranjeno. Izvršilac je ustaški terorista Miljenko Hrkac koji je kasnije osudjen.

1971- 7. aprila u Stokholmu ubijen ambasador SFRJ Vladimir Roloviæ i ranjena službenica Mira Štempiher. Izvršioci, ustaški teroristi Miro Baresiæ, Andjelko Brajkoviæ i Ante Stojanov, koji su pravosnažno osudjeni u Švedskoj.

1972 - avion JAT DC-9 srušio se nad teritorijim CSSR zbog eksplozije mine koju su podmetnuli ustaški teroristi. 27 ljudi poginulo, a jedno lice teško ranjeno. Preživela Vesna Vuloviæ.

1973 - diverzija u garderobi železničke stanice u Beogradu, kada je jedno lice poginulo a 8 povredjeno.

1974 - na Velebitu ubijen policajac Milan Vučiniæ prilikom obračuna sa pripadnicima HRB ilegalno ubačenim iz Nemačke.

1974 - u Pošti broj 2 u Zagrebu eksplodirala paket mina, od koje je poginuo radnik Nikola Pribaniæ. Paket mina je bila upučena iz Nemačke.

1976 - ubistvo Edvina Zdovca, konzula SFRJ u Frankfurtu.

1977 - diverzija u medjunarodnom vozu na relaciji Dortmund-Atina kod stanice Trbovlje. Poginuo Jugosloven Besim Pobriæ, a osam ljudi ranjeno.

1979 - otmica aviona boing 727 na liniji Njujork-Čikago sa 137 putnika. Izvršilac četniæki emigrant Nikola Kavaja osudjen na 20 godina zatvora.

_______________



1. Ambrozije Andriæ, r. 10. 12. 1939. u Tuzli, poginuo 21. 7. 1972. u zaseoku Tomiæi kod Omiša;

2. Adolf Andriæ, r. 4. 3. 1942. u Tuzli, poginuo 26. 6. 1972. na planini Raduši kod Gornjeg Vakufa;

3. Pavao Vegar, r. 10. 11. 1939. u Vašaroviæima pokraj Ljubuškog, poginuo 21. 7. 1972. u zaseoku Tomiæi kod Omiša;

4. Ilija Glavaš, r. 8. 12. 1939. u Lužanima pokraj Gornjeg Vakufa, poginuo 24. 7. 1972. na području sela Leskuri na planini Svilaji;

5. Ðuro Horvat, r. 12. 4. 1939. u Palinovcu pokraj Čakovca, zarobljen 2. 7. 1972. kod Jablaničkog jezera, osuđen na smrt u Sarajevu 21. 12. 1972., strijeljan 17. 3. 1973.;

6. Vejsil Keškiæ, r. 25. 6. 1939. u Maloj Peæi pokraj Bihaæa, zarobljen 29. 6. 1972. u blizini Prozora, osuđen na smrt u Sarajevu 21. 12. 1972., strijeljan 17. 3. 1973.;

7. Viktor Kancijaniæ (Kocijančiæ), r. 15. 3. 1945. u Tinjanu pokraj Pazina, ubijen 2. 7. 1972. kod Raduše;

8. Petar Bakula, r. 3. 2. 1947. u Rastovači pokraj Posušja, ranjen 15. 7. 1972. na brani Peruča, kasnije zacijelo likvidiran;

9. Ludvig Pavloviæ, r. 9. 4. 1951. u Vitini pokraj Ljubuškog, zarobljen prije prelaska ostatka grupe u Hrvatsku, osuđen na smrt u Sarajevu 21. 12. 1972., pomilovan, 20 godina robije, pod sumnjivim okolnostima poginuo kao pripadnik HVO-a u sukobu s JNA 18. 9. 1991. u Studenim Vrilima, na cesti između Tomislav Grada i Posušja;

10. Mirko Vlasnoviæ, r. 19. 8. 1932. u Zemuniku Gornjem, predao se u rodnom selu 28. 7. 1972., osuđen na smrt u Sarajevu 21. 12. 1972., strijeljan 17. 3. 1973.;

11. Ilija Lovriæ, r. 1945. u Varvarima pokraj Prozora, poginuo 1. 7. 1972. u blizini Varvara;

12. Filip Bešliæ, r. 16. 3. 1936. u Rastovači pokraj Prozora, poginuo 24. 7. 1972. na području sela Leskuri na planini Svilaji;

13. Stipe Ljubas, r. 21. 9. 1951. u Ðakovu, poginuo 24. 7. 1972. na području sela Leskuri na planini Svilaji;

14. Vlado Miletiæ, r. 1946. u Ograđeniku pokraj Čitluka, poginuo 13. 7. 1972. kod sela Pribiæ kraj Livna;

15. Vinko Knez, r. 26. 1. 1953. u Viškovcima pokraj Požege, poginuo 27. 6. 1972. kod Han Ploča, iznad puta Gračanica-Gornji Vakuf;

16. Ivan Prliæ, r. 8. 11. 1951. u Soviæima pokraj Gruda, zarobljen 26. ili 27. 6. 1972. i zacijelo kasnije likvidiran;

17. Nikola Antunac, r. 1950. u Karlovcu, poginuo 27. 6. 1972. kod Han Ploča, iznad puta Gračanica-Gornji Vakuf;

18. Vilim Eršek, r. 20. 10. 1939. u Žigrovcu pokraj Varaždina, poginuo 27. 6. 1972. kod sela Rumboci;

19. Vidak Buntiæ, r. 28. 1. 1942. u Ograđeniku pokraj Čitluka, predao se 25. 7. 1972. između Zagvozda i Žeževice, zacijelo kasnije likvidiran

Poginuli borci koji su dali svoje živote u razbijanju Bugojanske grupe

Borci Ramskog i Duvanjskog partizanskog odreda:
STJEPAN RADIÆ
ISMET ČOLIÆ
AHMET GELIÆ
MILAN SABLJIÆ
KASIM ALIJAGIÆ
MARIJAN BRADIÆ
FRANJO IVANDA

Četa vojne policije:
MILOŠ POPOVIÆ, kapetan
BRANKO BLEČIÆ, vojnik

Borci Lištičkog, Ljubuškog i Posuškog partizanskog odreda:
FRANJO GRBEŠIÆ
BRANKO LJUBIČIÆ (otac troje djece)
MILE ODAK

Policajac:
LUKA BOŠNJAK

U sukobu sa ovom grupom bilo je još četrnaest ranjenih policajaca i boraca.

Operacija ‘Feniks’

Prema podacima Saveznog sekretarijata za informisanje SFRJ (SSINF SFRJ), koje navodi NIN (Nedeljne informativne novine) iz Beograda, 1985. godine, u inostranstvu je od 1945. godine do septembra 1985. neprijateljska emigracija izvela ukupno 657 antijugoslovenskih teroristickih akcija u kojima je poginulo 82 lica (i 3 stranca), a povredjeno 186 osoba (dva
stranca). Na tlu Jugoslavije je u posleratnom periodu izvedeno 40 teroristickih akcija, a 60 u pokusaju. Zivot je izgubilo 30 lica, a povredjeno je 73. Na tlu Australije (dve najagresivnije ustaske organizacije "Hrvatsko revolucionarno bratstvo" - HRB i "Hrvatski narodni otpor" - HOP) od 1945 do 1988 ekstremisti su izveli 33 nasilnicke akcije prema svemu sto je jugoslavensko i 3 u samoj Jugoslaviji. Iz hronologije tih napada ponajbolje
se vidi sta sve hrvatski emigranti rade i u kojim periodoma su imali visemanje odresene ruke za svoj teror:
* Pocetkom 1961. bacena je bomba na jugoslovensko diplomatsko predstavnistvo u Sidneju i nacinjena velika materijalna steta;
* 6 jula l963. godine u Jugoslaviju je iz Australije ubacena grupa od 9 terorista HRB (Drazen Tapasnji, Miro Fumic, Stanko Zdrilic, Kresimir Perkovic, Vlado Leko, Rade Stajic, Branko Podrug, Ilija Tolic i Josip Oblak) koji su petnaestak dana kasnije pokusali da podmetnu minu na pruzi Rijeka - Zagreb, ali su uhvaceni i osudjeni na vremenske kazne od 7 do 14 godina robije;
* 29. Novembra 1967. u Generalnom konzulatu SFRJ u Melburnu ostavljena je mina u obliku naliv-pera koja je eksplodirala i ranila jedno lice;
* 29. decembra 1967. eksplozivnu napravu u jugoslovenskom Konzulatu u Sidneju podmetnuo je Mate Kovacic, ali je tom prilikom uhapsen;
* 8. juna l968. Opet je postavljena mina ispred Generalnog konzulata SFRJ u Sidneju, ali njeni vlasnici nisu identifikovani;
* 8. juna 1969. eksplodirala je tempirana bomba ispred zgrade Ambasade SFRJ u Kamberi;
* 1. januara l970. detoniran je klub iseljenika "Jugal" u Sidneju;
* 21. oktobra 1970. ispred Konzulata SFRJ u Melburnu eksplodirala je mina i nacinjena veca materijalna steta;
* 30. decembra 1970. ustaski ekstremisti ranili su dva gradjanina jugoslovesnkog porekla u gradu Talbiks;
* 23. novembra 1971., izvrsena je diverzija na agenciju "Adrijatik" u Sidneju. Bomba teroriste Andjelka Marica ranila je 16 lica zbog cega je osudjen;
* 29. novembra 1971., za vreme prikazivanja jednog jugoslovenskog filma u Kamberi eksplodirala je mina u bioskopu "Hub", ali srecom niko nje povredjen;
* 14. februara 1972., pucano je na zgradu Generalnog konzulata SFRJ u
Pertu;
* 6.- 7. aprila 1972., u Melburnu, prvo je postavljena paklena masina na jugoslovenskom standu Izlozbe domace radinosti, a zatim je eksplodirala bomba ispred stana predsednika Komiteta za zastitu gradjana jugoslovenskog porekla;
* 20. juna 1972., grupa od 19 terorista upala je u SFRJ sa namerom da "digne ustanak", predvodili su ih braca Ambrozije i Adolf Andric. Grupa je likvidirana, cetvorica ekstremista su osudjeni na smrt streljanjem, a peti - Ludvig Pavlovic je zbog mladosti pomilovan od strane Predsednistva SFRJ. U akciji likvidiranja ustasa poginulo je 13 Jugoslovena;
* 16. septembra 1972., u sidneskoj radnji jugoslovenskog iseljenika eksplodirala je mina i ranila 18 osoba i nanela stetu obliznjoj agenciji "Adriatik";
* 8. decembra 1972., u Brizbejnu eksplodirala je bomba ispred pravoslavne crkve koja je usmrtila jednog gradjanina SAD;
* pocetkom 1973., u Melburnu je ubijen Mehmed Bektes zato sto nije hteo da suradjuje sa ustasama;
* 25. maja 1975., opet je eksplodirala mina u melburnskoj agenciji "Adriatik";
* augusta l975., u Jugoslaviju su ubaceni Vinko Barusic i Nemica Barbara Placeta sa sedamnaest diverzantskih naprava i namerom da miniraju objekte na Jadranskom moru. Uhapseni su i osudjeni na 20 t.j. 11 godina zatvora;
* 31. maja 1976., u Melburnu su demolirana vrata i namestaj u agenciji "Adriatik";
* 3. jula 1977., clan HNO Josip Stipic bacio je dimnu bombu u sali za vreme koncerta jugoslovenskih estradnih umetnika u Sidneju;
* 3. decembra 1977., eksplodirala je mina ispred poslovnice JAT-a u Melburnu;
* 18. februara 1978., izvrsen je u Sidneju napad na redakciju lista iseljenika iz Jugoslavije "Nase novine";
* 17. juna 1978., u Sidneju je minom ostecena zgrada Konzulata SFRJ;
* 2. septembra 1978., australijska policija je uhapsena grupa terorista koji su pripremali diverzantske akcije u SFRJ (Ante Misevic, Karoman Kovac, Andrija Lemic, Milan Franjic, Nikola Bikes, Ante Saric i Jure Maric);
* 14. novembra 1978., troje ekstremista (Marija Zetina, Jasna Percic i Kreso Kristic) demontirali su jedan policijski objekt i kaznjeni novcano;
* 8. februara 1979., u Sidneju je uhapseno sedam emigranata sa oruzjem, otrovom i eksplozivom koji su nameravali da koriste prilikom napada na jugoslovenske iseljenicke klubove, poslovnicu "Generalturista" i koncertne hale u kojima je nastupala grupa pevaca iz Jugoslavije. Uhapseni su i osudjeni na 15 godina zatvora Mile Nekic, Josip Kokotovic, Anton Zairovic, Josip Stipic, Vrco Birkuz i Marko Bebic;
* 19. oktobra l979., u Jugoslaviju je doputovao jedan ekstremista sa zadatkom da izvede niz teroristickih akcija, ali se sam predao miliciji;
* 21. novembra 1980., ispred kuce sudije Maksvela u Sidneju pucano u vazduh da bi se zaplasio pred sudjenje sedmorici ustaskih terorista;
* 13. Novembra 1982., u Kamberi su demolirana ulazna vrata na kancelariji sekretara ambasade SFRJ;
* 29. decembra 1986., eksplodirala je bomba ispred privrednog predstavnistva Jugoslavije u Melburnu;
* 7. jula 1988. bacen je "molotov koktel" na Jugoslovenski centar u Aldelaidu;
* 27. novembra 1988. izvedene su demonstracije i napad na Generalni konzulat SFRJ u Sidneju sa ciljem da se skine i zapali jugoslovenska trobojka;
* 27. novembra 1988. u Melburnu su ustaski i albanski separatisti napali jugoslovenske klubove i
* 8. decembra 1988. napadnut je predsednik Jugoslovenskog centra u Adelaidu i zapaljen mu je automobil.

-U trenutku kada je akcija izvedena, SFRJ jeste bila suverena država i branila se svim zakonski dozvoljenim sredstvima. Kako su ta sredstva korišæena svakako jeste za raspravu - za to služi tema.

-Upadna grupa (koju sada može ko god želi da proglašava vizionarima, herojima, vesnicima, žrtvama, vitezovima, itd, itd) u tom momentu jeste bila terorističko-diverzantska i prekršila je mnogo tada važeæih zakona (međunarodnog javnog i privatnog parava, kao i Ustava SFRJ), počevši od najbizarnijih (ilegalan prelazak granice, neovlašæeno posedovanje vatrenog oružja) do krucijalnih - rušenje državnog poretka.
 
tdi

tdi

Fizikalc
7. dec 2011
1.693
11
38
Citat:
Uporabnik stieber pravi:
...in talca, sicer tožilca, tudi.

A se samo meni zdi, da teli 'vzhodni' specialci pri svojih intervencijah sicer res likvidirajo ugrabitelje, praviloma pa nastradajo tudi talci - če se samo spomnimo rusije...gledališče ali kaj in šola v beslanu

No, tadva komunistična terorista (tega res že dolgo nismo videli, zadnji čas so bili v ospredju islamistični) iz Marksistične revolucionarne ljudske stranke (priznam, prvič slišim za to organizacijo) pač nista uspela z ugrabitvijo tožilca, tudi komunistični simboli, ki sta jih polepila po steni, jima niso nič kaj dosti pomagali

Klik
Klikni za razširitev


Z ugrabitvijo sta uspela, samo , izhod ugrabitve pa verjetno ni bil po scenariju ugrabiteljev.
 
P

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.545
5.094
113
Citat:
Uporabnik ceedevita pravi:noso specialci nič krivi. Teroristi so vedno boljši. Ni več nekih amaterov , ki ne upajo uporabiti orožja.
Klikni za razširitev
Nekdaj so ugrabitelji vseeno imeli neke višje cilje in jim ni bil nujni cilj ubiti nekoga, ki so ga zajeli za talca.
 
M

membrain

Majstr
4. jun 2014
2.863
283
83
Citat:
Uporabnik sajkek pravi:
Ironično, takoj ko so včeraj po radiu objavili novico o zajetju talca, sem si mislil, spet dva ko bosta umrla za brezvez - no tokrat je skupil še talec. In res. Kaj se ta folk nič ne nauči iz prejšnih dogodkov. Da še nobenga niso prišparali?
Klikni za razširitev
Ali je bilo zahteve teroristov, da identificirajo tiste, ki so odgovorni za smrt najstnika med protesti težko izpolnit? So raje žrtvovali skorumpiranega tožilca, da bi odgovorni za smrt najstnika ostali nekaznovani?
 
D

darjan

Vulkanizer
13. sep 2007
53.288
7.056
113
To sploh ni point, point je da se zahtevam teroristov ne ustreže, ker drugače jih bo vedno več...
 
Tony_Clifton

Tony_Clifton

Fizikalc
18. okt 2014
1.635
2
36
Citat:
Uporabnik ceedevita pravi:
ne da bi se jaz spomnil. So bili neki teroristični napadi nekje v 70ih letih. Neka ugrabitev letala ne spomnim pa se ali "našega", ga pa je ugrabil nek hrvat, je bil v čuzi v zda enih 30 let , če ne več

PS
no sem tukaj našel nekaj več , če te slučajno zanima.. :
...
Klikni za razširitev

Zakaj si Velikovec izpustil
confused-1.gif
 
M

membrain

Majstr
4. jun 2014
2.863
283
83
Citat:
Uporabnik darjan pravi:
To sploh ni point, point je da se zahtevam teroristov ne ustreže, ker drugače jih bo vedno več...
Klikni za razširitev
Le zakaj potem policija zaposluje posebne pogajalce, psihologe... posebej urjene za pogajanja s teroristi?
 
D

darjan

Vulkanizer
13. sep 2007
53.288
7.056
113
Citat:
Uporabnik membrain pravi:
Citat:
Uporabnik darjan pravi:
To sploh ni point, point je da se zahtevam teroristov ne ustreže, ker drugače jih bo vedno več...
Klikni za razširitev
Le zakaj potem policija zaposluje posebne pogajalce, psihologe... posebej urjene za pogajanja s teroristi?
Klikni za razširitev

Pri nas očitno vse pali, ker, kot sem vprašal in dobil odgovor, pri nas še ni bilo takšenga incidenta.

Kako pa imajo urejeno v drugih država pa ne vem in tudi ne vem, zakaj bi me trošenje njihovega proračuna kaj preveč zanimalo, še posebej turškega. Ali pa zakaj bi tebe?
 
J

jurek1973

Guru
3. sep 2007
4.171
1.157
113
Citat:
Uporabnik membrain pravi:
Citat:
Uporabnik darjan pravi:
To sploh ni point, point je da se zahtevam teroristov ne ustreže, ker drugače jih bo vedno več...
Klikni za razširitev
Le zakaj potem policija zaposluje posebne pogajalce, psihologe... posebej urjene za pogajanja s teroristi?
Klikni za razširitev
bonk.gif

Zato, da jih prepričajo, da se sami predajo? Da ni potrebe po oboroženem napadu?
Da počasi, enega za drugim, izpustijo talce?
 
Za odgovor se prijavite ali registrirajte.
Na vrhu Bottom